Politični azil - prevara?

Libijski voditelj Moammar Gadafi je v javnosti priznal, da je “politični azil” izkoriščan s strani priseljencev za vstop v Evropo in da za to ni opravičila.

Gadafi je to izjavil med novinarsko konferenco z predsednikom italjanske vlade Silviom Berlusconiem, v juniju letošnjega leta, v času uradnega obiska v Rimu. Čeprav ujete na film, so bile izjave libijskega voditelja namerno izrezane v evropskih prenosih konference. Cenzurirane izjave so se zdaj končno pojavile na YouTube.

V cenzuriranem posnetku, Gadafi pravi: “Kar se tiče političnega azila, afričani nimajo problemov s politiko. To je eden izmed trikov in laži ki jih slišite. Pravijo, tukaj smo zaradi političnega azila. Afričani nimajo tega problema. To so ljudje, ki živijo v džunglah, v puščavah. Nič ne vejo o strankah, volitvah ali opoziciji. Miljoni prihajajo v Evropo. Želijo vsi politični azil? To je smešno.”

Gadaffi je bil v Rimu zaradi podpisa pogodbe z italjansko vlado glede pogojev za italjansko denarno pomoč Libiji. V zameno se je Libija zavezala, da bo ostro ukrepala glede tisoče Afričanov, ki iz libijskih obal vsako leto odplujejo na invazijo v Evropo.

Libija se je prav tako zavezala, da vrne v mednarodnih vodah zajete Afričane. To je vodilo v strmo zmanjšanje števila imigrantov, ki priplujejo v Italijo.

VIR

Angleški levičarski potuhnjenci

V Veliki Britaniji je laburistična vlada iz političnih razlogov skušala spremeniti etnično sestavo države.

V Veliki Britaniji je v zadnjih dneh precej prahu dvignila izjava enega nekdanjih političnih svetovalcev laburistične vlade, ki zadnjih dvanajst let vodi to državo. Svetovalec je namreč povedal, da so imeli v prvih mesecih leta 2000 več sestankov o tem, kako obdržati oblast, po možnosti za zmeraj. Po zatrjevanju omenjenega političnega svetovalca so na sestankih sprejeli načrt, po katerem bodo umetno spremenili politično telo in ustvarili volilno bazo, ki bo volila laburiste ne glede na vse. V ta namen so dali zeleno luč za priseljevanje ljudi iz tretjega sveta. Ti priseljenci bodo po laburističnem načrtu prihodnji volivci njihove stranke, saj je drugi del načrta predvideval, da bodo v primernem trenutku vsem podelili državljanstvo, po možnosti »en masse«. Iz želje po oblasti so torej začeli namenoma spreminjati etnično sestavo lastne domovine!



Pred nekaj tedni sem bil po daljšem času spet v Londonu in moram priznati, da sem bil presenečen, kako se je to mesto od mojega prejšnjega obiska spremenilo. V Londonu so po moji oceni Britanci manjšina, se pravi, da je bil načrt laburistov v tem mestu uspešen. Glede na to, da sem spremembe opazil kot tujec in naključni obiskovalec, so jih Londončani še gotovo toliko bolj.

V zadnjih ducat letih, odkar so laburisti na oblasti, so pospešeno uvajali sistem tako imenovane politične korektnosti. Vsakega, ki je opozarjal na nebrzdano priseljevanje tujcev v Veliko Britanijo, so s pomočjo levičarskih kvaziintelektualcev in medijev, v katerih so se ti večinoma ugnezdili, razglasili za rasista, fašista, podpihovalca nestrpnosti in sovražnega govora.



Podobno je v Združenih državah Amerike, kjer tamkajšnji demokrati vodijo enako politiko prostega naseljevanja revnih imigrantov tretjega sveta z željo, da iz njih ustvarijo voljno večno volilno bazo. Tudi na oni strani oceana vse kritike takšne imigracije ustavljajo s floskulami iz slovarja politične korektnosti.

Prav tako smo tega navajeni tudi v naši domovini. Tako imigrantov kot politične korektnosti in zmerjanja s fašisti. V nasprotju z Britanci in Američani nam, Slovencem, levičarji perejo možgane bolj ali manj uspešno že dobrih šestdeset let. Zaradi tega nam seveda ne pade na pamet, da bi levico pospravili tja, kamor spada, na smetišče zgodovine.

V Veliki Britaniji pa laburistom grozi prav to, da bodo skupaj s politično korektnostjo pristali tam, kamor spadajo, na političnem smetišču. Velika Britanija je pred stoletji pokazala drugim pot do parlamentarizma, morda bo tudi tokrat dala zgled, kako se znebiti levičarskih potuhnjencev.

Vir: Demokracija, 12. november 2009

Izrael: Nezakonito priseljevanje ogroža Izraelsko židovsko identiteto

Izraelski notranji minister Eli Yisnai je napovedat svojo trdno namero o izgonu vseh ilegalnih tujcev, ker njihova prisotnost “škodi židovski identiteti, predstavlja demografsko grožnji ter povečuje nevarnost asimilacije.”


Zahteva Izraela, da je židovska država, je temelj obstoja tega naroda – in identična zahtevam BNP- Britanske nacionalne stranke – da Britanija ostane etnično večinsko britanska.

Izraelskim medijem, je po zavračanju predloga, naj bodo otroci izvzeti iz izgona, dejal, da vztraja pri svoji odločitvi, da morajo vsi ilegalni priseljenci ter njihove družine, zapustiti državo.

“Minister Yishai ni pripravljen dati stalnega prebivališča tem otrokom. Njihovi starši, ki so tukaj ilegalno, uporabljajo otroke kot izgovor za njihovo prisotnost” je medijem povedal predstavnik za odnose z mediji, Roee Lahmanovitz.

“Če bi dovolili to skupinsko nastanjanje, bi ustvarino nevaren precedens, ki bi ščasoma lahko bistveno spremenil judovski značaj Izraela.” je še dejal.

“Mi nismo varno zatočišče, pika. Ne smemo škoditi značaju židovske države zgolj iz milosti do priseljencev. Nismo azilna država.”

Glede na uradne podatke, v Izraelu živi približno 222 000 tujih delavcev, vključujoč 107 000, ki jih je preseglo delovno dovoljenje. Ti ilegalni priseljenci prihajajo iz zelo različnih držav, naprimer Gane in Filipinov.

Prihod več sto tisoč tujih delavcev je že preoblikoval veliko ulic iz nekoč pretežno judovskih, v vrsto afriških in azijskih trgovin hrane, restavracij, kavarn in karaoke barov.

Izrael izda skoraj 30 000 delovnih viz tujim delavcem in mnogi ostanejo v državi, ko jim delovno dovoljenje poteče. Pred nekaj leti se je izraelska vlada odločila zatreti ilegalne priseljence in ustanovila novo enoto za spopadanje z tem problemom.

Namen tega članka je prikazati dvoličnost glede problema priseljevanja. Bo kdo obtožil izraelskega ministra, češ da je fašist? Medtem ko je v Evropi že vsako omenjanje tega problema oklicano za nestrpnost ter ekstremizem.

VIR

Zakaj želi vlada omogočiti posvojitve v skupnosti, kjer posvojitelji ne smejo darovati krvi?

V novem Družinskem zakoniku želi vlada Boruta Pahorja omogočiti posvojitve otrok tudi istospolnim parom. Ob tem pa pozablja, da bodo otroci živeli v skupnosti z osebami, ki jim je po naši zakonodaji prepovedano darovanje krvi.

Homoseksualci ne smejo darovati krvi, zato si že nekaj časa prizadevajo za odpravo te prepovedi, češ da gre za zastarel predpis iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je verjelo, da je aids izključno bolezen homoseksualcev. A čeprav se istospolno usmerjenim omejitev morda zdi diskriminatorna, imajo zdravniki proti njihovim očitkom učinkovit argument: bolnikova pravica, da prejme varno kri, je nad pravico krvodajalca, da daje kri.

Nazadnje so konec prepovedi poskušali doseči škotski homoseksualci, ki so pokrajinske poslance prepričevali, da so tovrstne omejitve diskriminatorne, ker da ne veljajo za prav tako rizične heteroseksualce, ki ne skrbijo za varni seks. Pri tem so se sklicevali na odpravo podobnih prepovedi v Franciji, Italiji in Španiji. Toda ni jim uspelo. Predstavniki škotskega zavoda za transfuzijo so pred pokrajinskim parlamentarnim odborom za peticije zatrdili, da se število okužb z virusom HIV med homoseksualci povečuje in da je selekcija krvodajalcev potrebna. V njihov prid govori tudi statistika, da so lani na Škotskem kar 86 odstotkov vseh novih okužb z virusom HIV odkrili med homoseksualnimi moškimi.



Prepoved, ki velja v večini držav, tudi v Sloveniji, moškim, ki imajo ali so imeli spolne odnose z drugimi moškimi, ne dovoljuje darovati krvi. Kakor je britanski medijski korporaciji BBC povedal dr. Brian McClelland iz škotskega zavoda za transfuzijo, »niti najnatančnejši testi za hepatitis in HIV, s katerimi pregledajo vso darovano kri, ne morejo popolnoma izključiti nevarnosti okužbe«.

Ameriška agencija za hrano in zdravila FDA je po izbruhu aidsa v ZDA v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prepovedala krvodajalstvo za vse moške, ki so seksali, četudi le enkrat, z moškim od leta 1977. Svojo odločitev je utemeljevala z argumentom, da imajo homoseksualci več možnosti, da dobijo in prenašajo virus HIV in hepatitis.

FDA in podobne agencije drugod po svetu pravijo, da so pripravljene ublažiti sedanje predpise, da bi, denimo, homoseksualcem, ki najmanj eno leto niso imeli spolnih odnosov z moškim ali so jih testirali na HIV/aids in so bili negativni, dovolili darovati kri, vendar v isti sapi dodajajo, da ni dovolj trdnih dokazov, da je v tako kratkem času mogoče z gotovostjo izključiti nevarnost okužbe.

Zavod za transfuzijsko medicino (ZTM), ki v Sloveniji skrbi za zbiranje krvi, na spletni strani med napotki našteva tudi, kdo nikoli ne sme darovati krvi: ljudje, okuženi z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji, ljudje, ki so si kadar koli vbrizgavali mamila, moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi, ljudje, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo, in ljudje, okuženi z virusom hepatitisa. Vsak potencialni darovalec mora najprej izpolniti vprašalnik, na podlagi katerega se strokovno osebje odloči, ali je primeren za krvodajalstvo. Za začetek mora biti zdrav, star od 18 do 65 let in tehtati najmanj 50 kilogramov.

Kakor je povedala prim. Irena Bricl, dr. med. z zavoda za transfuzijo Slovenija kot članica Evropske unije upošteva evropsko in domačo zakonodajo, ki velja na tem področju. Slovenski zakon o preskrbi s krvjo iz leta 2006 in podzakonski akti določajo, kdo je lahko in kdo ne more biti krvodajalec: »Moške, ki imajo spolne odnose z moškimi se odklanja.«

Odklanja se vse skupine s povečano možnostjo prenosa okužb, ki se prenašajo s krvjo. »Naša naloga je zaščititi krvodajalca in pacienta, ki kri dobi. Vse organizacije, ki se ukvarjajo s krvodajalstvom, se držijo načela, po katerem je bolnikova pravica, da prejme varno kri, nad pravico krvodajalca, da daje kri. In tu nastopimo mi, da strokovno presodimo, kdo sme dati kri,« pojasnjuje specialistka transfuzijske medicine Irena Bricl. Na zavodu zavrnejo od osem do deset odstotkov potencialnih krvodajalcev. Razlogi so različni: od telesne teže, starosti, bolezni, jemanja zdravil do piercingov in tetovaž.

»Smo člani European Blood Alliance, zveze evropskih krvnih bank, ki nas obvešča o pritiskih, do katerih prihaja. O vseh stvareh se usklajujemo, tudi z Američani, ki imajo svojega predstavnika pri EBA,« je povedala Briclova. Protestnih akcij v Sloveniji se ne spomni. »Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek nas je le opozoril, da ne smemo govoriti o homoseksualcih, ampak moramo uporabljati termin moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Ne gre za to, da bi razkrivali spolno življenje posameznikov, temveč za to, da zaščitimo krvodajalca in pacienta.«

V Sloveniji izvajajo t. i. NAT-testiranje, pri katerem iščejo nukleinske kisline virusov, s čimer so izjemno skrajšali diagnostični čas za posamezne viruse. »Kri še nikoli ni bila tako varna, kakor je zdaj. A seveda vedno obstaja možnost prenosa virusov ali še neznanih agensov,« dodaja Briclova. Zato je treba na vprašalnik za krvodajalce odgovarjati po resnici, da lahko skupaj z varno predelavo krvi in s testiranjem zagotovimo največjo možno zanesljivost, pravi. Seveda pa je treba računati tudi na moralno odgovornost krvodajalca, da se ne zlaže.

VIR

Spodbudno okolje za otrokov razvoj?

Eden od pogostih argumentov zagovornikov novega družinskega zakonika je, da otrok, ki odrašča v istospolni skupnosti, ni v ničemer prikrajšan v primerjavi z vrstniki iz normalnih družin. Pri tej trditvi vztrajajo kljub študijam, ki statistično dokazujejo številne pomanjkljivosti večine homoseksualnih zvez. Ena izmed njih je gotovo nenavadno pogosto menjavanje spolnih partnerjev, saj je znano, da je že kar v prvem letu partnerstva 66 % nezvestobe, zgolj 5 % istospolnih partnerstev pa vztraja več kot dvajset let (Gay&Lesbian Consumer Online Census 2003–2004). Na Nizozemskem, kjer je uzakonjena istospolna poroka, traja zveza v povprečju leto in pol (Maria Xiridou v amsterdamski študije incidence HIV), kar kaže, da tudi v izrazito nediskriminatorni deželi problemi istospolnih skupnosti niso nič manjši.

Zanimalo nas je, če je enako tudi pri nas, zato smo iz radovednosti preverili stanje pri našem najbolj znanem homoseksualnem paru, Mitji Blažiču in Vikiju Kernu. Ker sta precej zaupljiva in vsakogar sprejmeta za prijatelja, nismo imeli težav priti do njunih slik na Facebooku, kjer smo se prepričali, da promiskuitetnost in razuzdanost med homoseksualci očitno ni zgolj neresničen stereotip. Poglejte spodnje slike in preberite komentarje pod njimi ter se o tem prepričajte sami.

Prva med enakimi...

Na teh slikah lahko vidite, da sta se udeležila tudi letošnjega FOLSOM STREET FAIR-a, o katerem smo že poročali na našem blogu in ki je nekakšna ekstremna oblika Parade ponosa.





SI RES ŽELITE, DA BI OTROCI ODRAŠČALI V TAKEM OKOLJU?

VIR1

VIR2

Proti-izraelski seminarji na norveški fakulteti

Izrael je ostro protestiral proti akademskemu seminarju, na katerem bodo predavali predvsem profesorji, znani po svojih kritičnih pogledih do izraelske politike na Bližnjem vzhodu. Njihov ambasador je norveško ravnanje celo označil za sovražno.

Seminar med drugimi vključuje predavanja Ilana Pappeja(po narodnosti Žid), ki Izrael obtožuje etničnega čiščenja Palestine in Stephena Walta, soavtorja kontroverzne študije o vplivu izraelskega lobija na politiko ZDA. Organizatorji seminarja - Morten Levin, Ann Rudinow Saetnan in Rune Skarstein – so vsi podpisniki pobude za akademski bojkot Izraela.



Z izraelskega zunanjega ministrstva so sporočili, da se sicer zaradi svobode izražanja ne vmešavajo v akademske forume, ampak da je bila s to ekipo sovražnikov Izraela prekoračena vsaka meja. Univerza za znanost in tehnologijo v Trondheimu, kjer bodo potekala predavanja, se je na kritike odzvala z besedami, da »želijo širši javnosti posredovati s poglobljenimi raziskavami podprte informacije.«

»To zahteva kritičen in natančen vplogled, temelječ na znanstvenih metodah. V predavanjih ne bomo branili ne Hamasa ne Izraela. Nobeden od predavateljev ne bo oporekal pravici do obstoja židovske države.«

Dekan fakultete je sklop predavanj označil za hvalevreden, zato številni pro-izraelski profesorji od njega zahtevajo odstop in opravičilo študentom zaradi načrtnega zavajanja s strani znanih »pridigarjev sovraštva« proti Izraelu.

VIR

Lizbonska pogodba potrjena pred volitvami v VB

Lizbonska pogodba in evropska ustava bo potrjena in v veljavi še pred naslednjimi splošnimi volitvami v Veliki Britaniji, je potrdil češki predsednik Vaclav Klaus.

V intervjuju za časopis Lidove noviny, je G. Klaus dejal: „Vlak, ki nosi to pogodbo gre prehitro in je tako daleč da se ga neda več ustaviti, ne glede na to kako bi nekateri od nas to želeli. Ne morem in ne bom čakal na Britanske volitve, razen če jih bodo razpisali v sledečih nekaj dnevih ali tednih.”

Klausova nepoved bo zdaj postavila konzervativno stranko pod žaromete. David Cameron bo prisiljen povedati točno kakšni so pogledi njegove stranke in ustavila tipično izgovarjanje torijev glede problema.

Klausov podpis na pogodbi je zdaj očitno neizogibljiv, medtem ko se Češka republika premika proti reševanju njegove zadnje zahteve po izločitvi člena iz listine EU o temeljnih pravicah.

Po njegovam mnenju, je izločitev potrebna da preprečijo etničnim Nemcem, izključenim iz Čehoslovaške po koncu 2. sv., da zahtevajo nazaj svoja posestva.

Vendar je tudi glede tega problema, Klaus že pričel popuščati. Novinarki je povedal, da bo “pravno jamstvo, podobno tistemu na Irskem”, morda zadostovalo.

Po vsej verjetnosti bo Lizbonsko pogodbo podpisal na 27. oktober, ko bo znana zadnja ugotovitev češkega ustavnega sodišča.

Tisti dan bo slišana protižba skupine senatorjev. Če bo, kot je pričakovano, pritožba zavrnjena, bo Klaus prisiljen podpisati pogodbo, ki je bila že potrjena od obeh domov parlamenta.

Cameronov dan resnice glede vprašanja se vedno bolj bliža. Prejšnjič so toriji trdili, da bi razpisali referendum glede Lizbonske pogodbe, če bi prišli do oblasti.

Ta je bil zavrnjen s strani glavnih članov konzervativne stranke, češ da je nesmiseln. Kenneth Clark je dejal, da je ideja, dase prisili EU da ponovno izpogaja Lizbonsko pogodbo, nemogoča.

Čeprav tega ni rekel, Clarkove izjave pomenijo da Torijevske trditve, da je mogoče razveljaviti pogodbo čiste laži, ustvarjanje za nadaljnje zavajanje Britancev.

G. Clark in G. Klaus imata prav. Lizbonska pogodba in nova evropska ustava so pripravljene za izvajanje. Edina možnost zdaj je, da se ji prilagodimo ali pa zapustimo EU.

Ker pa so G. Cameron in Toriji v celoti zapriseženi Evropski uniji, se zdi bolj verjetno, da se bodo poskusili izogniti blamaži z izjavami, da je vsega kriva Laburistična stranka.

VIR