Današnji Dublin

Video prikazuje radikalno spremembo obraza glavnega irskega mesta, ki se je odvila v pičlih desetih letih.

Nacionalizem v Rusiji

Danes predstavljajo nacionalistične skupine, ki jih je ruska oblast dolgo podpirala, resno grožnjo za varnost v državi.

Rusija se je v zadnjih letih soočala s številnimi grožnjami – od čečenskih teroristov do zaskrbljujoče nizke rodnosti. Po pričevanju virov blizu ruski obveščevalni službi, pa se oblasti v času ekonomske recesije najbolj bojijo stvari, ki jo ogromno Rusov vidi kot izhod v sili – nacionalizma.

Prvega maja, ko so se po moskovskih ulicah valile množice različnih organizacij, so največ pozornosti poželi prav nacionalisti, ki so se zbrali na postaji podzemne železnice in vzklikali gesla kot so “Rusija Rusom” in “deportirajmo nezakonite priseljence”. Shod je z izjemo parih aretacij minil brez incidentov, ampak je bil vseeno dokaz, da ima nacionalizem v državi z ogromno priseljencev, revščino, nezaposlenostjo in rastočimi cenami potencial za vzpon v političnem prostoru.

Tako misli tudi najbolj znan ruski nacionalist Alexander Belov, ki je ruska ustreznica Nicka Griffina iz BNP (British national party). “Moji cilji so preprosti”, pravi s tihim a odločnim glasom. “Ne želim si, da bi iz delov Moskve nastala getoizirana naselja. Mesto je že sedaj polno sosesk, kjer Rusi niso dobrodošli in to je nesprejemljivo. Moskva je rusko mesto in bo tako tudi ostalo!”
Belov je izobražen in poslovno uspešen človek, ki med drugim vodi Gibanje proti nezakonitemu priseljevanju DPNI, eno največjih ruskih desničarkih organizacij. Zelo znano je njihovo zavzemanje za to, da bi za priseljence iz bivših sovjetskih republik uvedli vize, s čimer bi večino tujih delavcev poslali nazaj domov.

Pogovarjanje z Belovom in njegovimi sodelavci je srh vzbujajoče. V enem trenutku se pritožujejo nad korupcijo Putinove vlade in da bi se morala bolj spoštovati demokratična volja ljudi, v naslednjem pa že pridigajo o očiščenju Moskve vseh, ki nimajo bele kože in rangirajo rasne skupine po razvitosti njihove kulture.

“Priseljevanje bi moralo biti izključno v korist družbe, zato bi morali dovoliti ostati samo tistim priseljencem, ki posedujejo znanja, ki domačemu prebivalstvu manjkajo,« pravi Viktor Yakushev, ogromen človek z obrito glavo, ki trdi, da ima dve diplomi in velja za vodilnega ideologa DPNI. »Ne morete zanikati dejstva, da so različne rase na različnih razvojnih stopnjah. Poglejte npr. koliko črncev je zaprtih v Ameriki in to po vseh teh letih pozitivne diskriminacije. V naši okolici lahko pogledate Azerbajdžan, od koder k nam prihaja ogromno priseljencev. Njihova družba je fevdalna. To so necivilizirani ljudje, ne razumejo evropske civilizacije.«

Takšna retorika je strašljiva, ampak naleti na plodna tla pri mnogih Rusih, ki so znani po svoji sovražnosti do vseh z ne-slovanskimi potezami. Ta ksenofobna nagnjenja se odražajo na mnogo različnih načinov, od solarijev, ki zaposlujejo afriške študente in jih opremljajo z napisi “Svojo polt sem dobil tu!” do nasilnih napadov na priseljence v Moskvi in drugod po Rusiji.

Po uradnih statistikah je bilo v letu 2008 293 rasističnih napadov, v katerih je umrlo 122 oseb. Alexander Brod je vodja Moskovskega urada za človekove pravice in pravi, da ta številka predstavlja zgolj vrh ledene gore. Glede na to, da je veliko priseljencev v Rusiji ilegalno se napade bojijo prijaviti policiji, nekateri celo pravijo, da so policaji v bistvu še hujši od obritoglavskih tolp.

Belov je na intervju prišel direktno s sodišča, kjer je bil osumljen spodbujanja rasne nestrpnosti, za kar mu grozi leto in pol zaporne kazni. Po mnenju mnogih so ravno ta preganjanja dokaz, da so ruske oblasti pričele resno jemati nacionalistična gibanja kot so DPNI ali Slovanska zveza.

Problematiko dobro ponazarja pred kratkim posnet dokumentarni film Rusija 88. Film govori o obritoglavski tolpi, ki z digitalno kamero snema napade na priseljence in jih nato objavlja na Youtubu. V vlogah skinheadov so sicer najeti igralci, oblačila in rekviziti pa so bili vsi nakupljeni na ruskih spletnih trgovinah. Prav tako je večina dialogov pobranih z raznih spletnih forumov ali uličnega slenga.

»Ljudje zaradi sistema nimajo legalnih možnosti, da bi izrazili nasprotovanje nezakonitemu priseljevanju,« pravi Yakushev. »To pomeni, da bo ulično nasilje samo še naraščalo. Še več bo umorov in bombardiranja.«

»Rasizem je kot zmaj, ki mu odrežeš glavo in mu nato takoj zraste nova,« meni režiser filma Rusija 88, Alexander Brod. »Oblasti se trudijo zatreti ksenofobijo s kazenskimi ukrepi, ampak edini način, da se jo izkorenini iz družbe je v odpravi razlogov zanje – revščina, nezaposlenost in mladina brez prihodnosti.

VIR

Policija v Španiji aretirala 17 domnevnih teroristov

Včeraj zjutraj je španska policija v Bilabu aretirala 17 oseb, ki jih sumijo sodelovanja z mednarodno teroristično organizacijo Al Kajda. Aretacijam so sledile številne hišne preiskave po celem mestu.

Aretirani – vsi so bili državljani Alžirije in Maroka – so osumljeni pomoči pri financiranju Al Kajde s ponarejanjem kreditnih kartic, krajami in celo s preprodajo drog. Eden od priprtih je bil še mladoleten.



Al Kajda v islamskem Magrebu je nastala iz Salafitske skupine za pridigo in boj, katere prvotni cilj je bil v Alžiriji vpeljati šeriatsko pravo, danes pa ima bolj široko zastavljene cilje.

Španija je bila drugače leta 2004 žrtev terorističnega napada v Madridu, v katerem je bilo ubitih 191 ljudi, 200 pa ranjenih. Enaidvajstet napadalcev je bilo obtoženih na skupno 40.000 let zapora, napad pa se je zgodil zgolj tri dni pred volitvami in odločilno vplival na odločanje Špancev.

VIR

BNP najverjetneje s sedmimi evroposlanci

Britanska nacionalna stranka naj bi po anketi dnevnika London Daily News dobila v Londonu okrog 30% glasov. To bi pomenilo 2 ali 3 evroposlance v prestolnici in 7 ali 8 na državni ravni.

Konservativci so tudi že poročali o "močnem povečanju" podpore BNP in da je ta stranka prevzela desnico. O njih sploh ne govorijo več kot o BNPju ampak jih nazivajo s "tista zlobna stranka".

Kaj bi Jezus naredil? Volil bi BNP

Anketa dnevnika London Daily News za katero je odgovarjalo 4433 ljudi je pokazala, da bi BNP volilo 29,91% anketirancev. Več ljudi bi volilo le Konservativce(41,79%). Za Laburiste pa naj bi se odločilo le 7.76% anketirancev.

Ob predpostavki, da si BNP izbori 7 stolčkov bi vodila blok "Evropskih nacionalistov" e Evropskem parlamentu. Skupina pa bi s strani EU dobila 5mio sredstev.

Naslednje dni bomo lahko videli koncentrirano kampanijo večjih političnih strank, da bi uničile delo BNP in prepričale volilce, da "ne zapravijo glasov" z glasovanjem za BNP. Laburisti so že začeli razširjati letak z naslovom "Ustavite BNP" po vsej državi.

Daily Telegraph je celo izjavil, da je večina novih volilcev BNPja nezadovoljnih volilcev Laburistov:
"Laburistična stranka je stala za tem kar smo verjeli. Sedaj nič več. Ni samo priseljevanje, tisto, ki se je spremenilo; naš življenski slog se je. Postajamo država Tretjega sveta v Evropi kjer nimamo nobenega vpliva ne moči. Z ljudmi, ki ničesar ne vedo o svoji zgodovini."

VIR

Državljani Nemčije in Velike Britanije ZA referendum o Lizbonski pogodbi

Nemčija-Anketa je pokazala, da si v Nemčiji 70% ljudi želi nova pogajanja o Lizbonski pogodbi.


Neues Deutuschland je poročal, da obstajajo špekulacije, da bodo sodniki nemškega ustavnega sodišča morda odločili sklicati referendum o Lizbonski pogodbi. Po anketi, ki jo je opravila Leva stranka si 70% anketirancev želi ponovnih pogajanj o tej temi. Druga anketa, ki jo je opravil Inštitut Forsa pa kaže, da 73% anketirancev meni, da je EU Nemčiji vzela preveč pristojnosti.




Velika Britanija-Nova anketa: 82% za referendum o Lizbonski pogodbi v VB - tudi, če bi bila sprejeta v vsej EU

Timesov novinar Peter Riddel je opozoril na Populusovo anketo izvedeno nekaj dni nazaj, ki je razkrila, da se 82% ljudi strinja z izjavo "Tudi če Irska in ostale države ratificirajo Lizbonsko pogodo o prihodnosti EU mora VB imeti referendum o tem vprašanju". Le 14% jih je nasprotovalo.
Delež volilcev, ki so se strinjali je bil 76% med podpornikih Laburistov, 85% med podporniki Liberalnih demokratov in 92% med podporniki Konservativcev. Začuda niso naleteli na nobenega volilca Britanske nacionalne stranke.

Anketa je pokazala še to, da 58% volilcev verjame, da je razmerje moči med VB in EU daje preveč besede EU. 28% anketirancev je menilo, da je razmerje dobro in 6%, da se EU daje premalo pristojnosti.

VIR1
VIR2

KFC odpira restavracije z izključno halal izdelki

Za začetek bodo halal izdelke ponudili v osmih restavracijah v Londonu. Če se bo poteza izkazala za dobičkonosno, pa jo bodo razširili tudi drugod po državi.

V prihodnjih mesecih bo KFC budno spremljal odziv strank na novo ponudbo. Če bodo odzivi pozitivni, bodo restavracije v celoti prešle na ponudbo halal izdelkov. KFC ima v Veliki Britaniji 720 restavracij, s to potezo pa želijo doseči tudi stranke, ki izražajo željo po tako pripravljeni hrani - povpraševanje po njee v zadnjih časih menda precej narašča. Zaenkrat bodo restavracije s halal hrano odprli v četrtih kot so Forest Gate, West Ham, Tottenham in Bethnal Green.


Ker muslimani ne smejo jesti svinjine, so omenjene podružnice s svoje ponudbe že umaknile »Big Daddy burger«, saj ta vsebuje slanino. V poskusni dobi bo halal menu vseboval izključno izdelke iz piščanca, ki jih bo pred tem odobrila organizacija Halal Food Authority. Restavracije, ki jih bo ta organizacija pregledala, bodo imele na vratih nalepljen njen logo, tako da bodo lahko stranke zaupale v ponujeno hrano.

Logo od Halal Food Authority

KFC sicer ni prvo podjetje s hitro prehrano, ki se je odločilo za ta korak. Nekaj podobnega so namreč že februarja uvedli v birminghamski podružnici verige Dominos pizza. Tam zatrjujejo, da se posel dobro odvija in to kljub začetnemu negodovanju »navadnih« strank, ki po novem niso mogle več naročati pice s feferoni, suho salamo in mesnimi kroglicami.

Halal drugače pomeni, da mora biti s ponudbe umaknjen vsak izdelek, ki vsebuje slanino, šunko ali svinjino, prav tako se na menuju ne sme znajti napačno pripravljen piščanec. Žival mora biti ubita tako, da ji vrat prereže musliman in da iz trupla odteče vsa kri. Ne smejo se uporabljati živali, ki so umrle naravne smrti oziroma jih je bilo treba ubiti zaradi poškodbe ali iz kakega drugega razloga.

Muslimanska skupnost se te poteze KFCja veseli in izraža zadovoljstvo nad ponudbo, ki ustreza tako evropskim standardom higiene, varstvu pravic živali in pravilom islamske diete.

VIR

Evropske volitve 2009 – nekaj ozadja

Ob bližajočih se evropskih volitvah, ki so načrtovane za 7. junija 2009, vam predstavljamo reportažo o glavnih arhitektih Evropske unije in njihovih težnjah po vzpostavitvi nadnacionalne Evrope.

Na spodnji sliki je Winston Churchill na levi obkrožen z belgijskim premierjem Paul-Henrijem Spaakom in francoskim premierjem Paulom Reynaudom, na desni pa poleg njega stoji Robert Schuman, ki ga imajo mnogi za očeta Evropske unije. Leta 1950 je dal pobudo za ustanovitev neke višje institucije, ki bi nadzorovala francosko in nemško proizvodnjo premoga. To je na koncu privedlo do CECE, Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnice današnje EU. Schuman je bil tudi globoko veren, v Vatikanu se menda celo odvija postopek za njegovo beatifikacijo.


Eden izmed pobudnikov CECE je bil tudi Jean Monnet (1888-1979) (na sliki spodaj). In tako kot ostali izmed »prvoborcev« (ang. founding fathers), je bil tudi on znan po svojih prizadevanjih za oblikovanje nekakšnih Združenih držav Evrope. Leta 1943 je podal naslednjo izjavo:

V Evropi ne bo miru, dokler bodo države konstituirane na podlagi nacionalne suverenosti […] Evropske države so enostavno premajhne, da bi svojim prebivalcem lahko zagotavljale napredek in razvoj družbe. Iz tega razloga se morajo povezati v federacijo […]

Monneta pogosto obtožujejo, da je nosi največjo odgovornost za zmanjšanje francoske suverenosti. Mogoče so leta 1943 stvari res izgledale drugače in je bila takšna federacija edina rešitev za preprečitev bodočih morij, ki bi vzklile iz nenadzorovanih rivalstev med državami. Po drugi strani pa je bil najbrž tudi veliko preveč pesimističen, ki je razmišljal o sposobnosti posameznih narodov po okrepitvi in razcvetu.


Spodaj je Valéry Giscard-d'Estaing, predsednik Francije v letih 1974 do 1981, skupaj z nemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom. Giscard je oblikoval skupnost vodij posameznih evropskih držav, ki je leta 1981 postala Evropski svet. Z močno vero v EU je leta 2004 sestavil Evropsko ustavo. Potem ko so jo 29.5.2005 na referendumu zavrnili Francozi, je v središče pozornosti zopet prišla leta 2007, tokrat z imenom Lizbonska pogodba. Kljub temu, da so jo leta 2008 zavrnili še Irci, bo najbrž na tak ali drugačen način v prihodnjih letih stopila v veljavo.


Spodaj sta François Mitterand in Helmut Kohl. Mitterand je podpisal številne temeljne sporazume, med katerimi je najpomembnejša Maastrichtska pogodba iz leta 1992, ki je spremenila Evropsko ekonomsko skupnost (ECC) v Evropsko unijo.


Spodaj je zgodnja slika Jacquesa Delorsa, ki je bil predsednik Evropske komisije od leta 1985 do 1994. Na začetku kariere je bil sicer gaullist ampak je kasneje prestopil k socialistom. Delors je tisti, ki mu gre pripisati največ zaslug za uvedbo evra leta 2002.


Če si ogledate TALE zemljevid, boste videli, da je bila Francija za namene volitev razdeljena v 8 regij (severozahod, vzhod, jugovzhod, zahod, center, Ile-de-France in prekomorska ozemlja). Iz teh osmih regij bo izvoljeno 72 parlamentarcev, kar je 6 manj kot sedaj in 15 manj kot leta 1999. To zmanjšanje je posledica rasti prebivalstva v Nemčiji in novih pridruženih članic. Ker so regije ključnega pomeni pri dodeljevanju subvencij in možnosti zaposlovanja, lahko kakršna koli večja zmaga za politično stranko pomeni razliko med rastjo in stagnacijo in celo določa katere panoge bodo rastle in katere bodo sčasoma šle v zaton. Evropska komisija in parlament trenutno igrata odločilno vlogo pri določanju konomske, socialne in kulturne usode 27-ih narodov EU. Vsi ti narodi so prilagajali svoje ustave, da so se skladale z direktivami iz Bruslja.

Člani parlamenta bodo izvoljeni na podlagi proporcionalnega sistema, ki omogoča izvolitev tudi manjšim strankam, ki sicer nimajo predstavnikov v državnem zboru. Pogoj za izvolitev je, da stranka v katerikoli regiji zbere vsaj 5 odstotkov glasov.

VIR

KARL MARX – oče vseh socializmov

Predstavljamo vam prvega v seriji člankov, v katerih bomo zbirali in prevajali citate oseb, ki veljajo za ikone levice, brez problema pa bi jih lahko pripisali tudi kakšnemu od voditeljev iz koalicije Sil osi. Začeli bomo kar z očetom marksizma, od katerega je po lastnih besedah določene ideje prevzel celo Adolf Hitler.

Citate bomo razdelili v štiri skupine in sicer na tiste, ki se nanašajo na rasno superiornost, odnos do vojne in nasilja, demokracijo in stališče do Židov. Tole je samo jagodni izbor, še več presenetljivih izjav si lahko preberete TUKAJ.

Ideje Hitlerja in Marxa so si grozljivo podobne.

1. Rasna superiornost

Odobravanje suženjstva

»Kar se tiče suženjstva, ne čutim potrebe, da bi debatiral o njegovih slabih straneh. Edina stran, ki jo je potrebno razložiti, so njegove pozitivne posledice. Pri tem nimam v mislih posrednega suženjstva, suženjstvo proletariata; govorim o neposrednem suženjstvu, o zamorcih v Surinamu, Brazliji in južnih regijah Severne Amerike. Neposredno suženjstvo je pravzaprav ena od ključnih postavk, na katerih temelji sodobni industrializem, ravno tako kot npr. bančni krediti, tovarniški stroji,… Sužnji so potemtakem ekonomska kategorija bistvenega pomena.«

(Pismo Pavlu Vasilyevichu Annenkovu, 28. december 1846)
http://www.marxists.org/archive/marx/works/1846/letters/46_12_28.htm


O večvrednosti nemške kulture

»Razpršeni ostanki številnih narodov, katerih narodna identiteta in politična vitalnost sta bili dolgo zatirani – kot Valižani v Britaniji, Baski v Španiji, Bretonci v Franciji, Čehi, Slovenci ali Dalmatinci – so se dolgo borili za ohranjanje statusa quo iz leta 800. Zgodovina dokazuje, da je to nemogoče za tako majhne narode, obenem pa nam razkriva tendence nemškega naroda da si podredi, absorbira in asimilira svoje antične vzhodne sosede. To je še vedno ena od najmočnejših silnic, ki omogoča širjenje naprednejše kulture Zahodne Evrope na vzhodne dele kontinenta. Neizogibna usoda teh majhnih narodov je torej razkroj in absorbcija s strani močnejših sosedov.«

http://www.marxists.org/archive/marx/works/1852/germany/ch09.htm
http://www.marxists.org/archive/marx/works/1852/germany/ch14.htm

Še več govora o manjvrednih rasah

»Turčija v Evropi – ogromen polotok na jugu Save in Donave. Krasen teritorij, ki ima edino to nesrečo, da je poseljen s konglomeratom različnih ras in narodnosti, med katerimi se težko odločiš kdo je najmanj primeren za napredek in civilizacijo.«

2. Marx o vojni in nasilju

Vojna proti Rusiji bi bila koristna za Nemčijo

»Edino vojna proti Rusiji bi bila vojna revolucionarne Nemčije, vojna v kateri bi se Nemčija očistila svojih preteklih grehov, v kateri bi izkazala pogum in z žrtvovanjem lastnih sinov razširila civilizacijo.«
http://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/07/12.htm

Vojna ima »zdrav« vpliv

»Sedaj ko je Evropa v zatonu, bi bila potrebna vojna, da bi prebudila njene zdrave elemente in razkrila veliko skritih moči. V množici 250 milijonov ljudi je zagotovo nakopičene vsaj toliko energije, da bi pripeljala do omembe vredne bitke.«
http://www.mlwerke.de/me/me10/me10_375.htm

Vojna je dobra stvar

»Osvobajajoča narava vojne je v tem, da postavi narode na preizkušnjo. Enako kot postavitev mumije na atmosfero povzroči njen razkroj, tako predstavlja vojna vrhovno razsodbo nad družbenimi sistemi, ki so preživeli svojo pravico do obstoja.«
http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/marx.html

V intervjuju o pokolih

Ali zagovarjate atentate in vojno kot sredstvo za vpeljavo načel socializma?
»Nobeno veliko gibanje,« je odgovoril Marx, »ni bilo nikoli ustoličeno brez prelivanja krvi. To je neizogibno!«
http://www.marxists.org/archive/marx/bio/media/marx/79_01_05.htm

Predvidevanje genocida (brez kakršnegakoli obžalovanja)

»Družba gre skozi tiho revolucijo, kateri morajo biti podrejena življenja posameznikov in ki se ne sme ozirati na človeške eksistence, ki jih na svoji poti prekine, ravno tako kot se potres ne ozira na porušene hiše. Družbeni razredi in rase, ki so prešibki, da bi živeli v spremenjenih okoliščinah, morajo dati prostor drugim!«
http://www.marxists.org/archive/marx/works/1853/03/04.htm

Zagovarjanje terorizma

»Nesmiselni masakri med junijskimi in oktobrskimi dogodki ter kanibalizem kontrarevolucije bodo prepričali narode, da obstaja zgolj en način, s katerim bo skrajšana agonija stare ureditve in pospešeno rojstvo nove civilizacije – ta pot se imenuje revolucionarni terorizem.«
http://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/11/06.htm

Ideološka podlaga za genocid

Ko je Marx emigriral v London, je v Die Neue Rheinische Zeitung objavil članek, v katerem trdi, da so v Srednji Evropi edino Nemci, Madžari in Poljaki lahko nosilci napredka. Ostali narodi morajo izginiti!

»Usoda vseh ostalih ras in narodov, velikih in majhnih je, da izginejo v revolucionarnem holokavstu!«

Genocid je izšel iz Marxove razlage zgodovine – fevdalizmu sledi kapitalizem, kapitalizmu pa socializem. Manjvredni evropski narodi –Bsaki, Srbi, Bretonci,… - ki so utonili v fevdalizmu, so kontrarevolucionarni, saj zaostajajo za dve stopnji v zgodovinskem procesu. Engels jih je označil za ostanke in etnične smeti (Volkerabfall) in pozval k njihovemu uničenju.

O sočutju in spoštovanju drugačnosti

»Nimamo nikakršnega sočutja in ga zato tudi ne zahtevamo od vas. Ko bo prišel naš čas ne bomo imeli nobenih izgovorov za nasilje.«
http://www.marxists.org/archive/marx/works/1849/05/19c.htm

3. Marx o demokraciji

Zagovarjanje diktature

»Med kapitalistično in komunistično družbo je obdobje revolucionarne tranzicije ene ureditve v drugo. V tem vmesnem obdobju je edina sprejemljiva ureditev države revolucionarna diktatura proletariata.«
http://www.marxists.org/archive/marx/works/1875/gotha/ch04.htm

O demokraciji

»Demokracija mora – ravno tako kot ostale oblike vladavine – brez dvoma razpasti na prafaktorje.«
http://www.marxists.org/archive/marx/works/1843/10/23.htm


4. Marx o Židih

Še ena skupna točka z Adolfom Hitlerjem

»Pomislimo za trenutek na vsakodnevnega, običajnega Žida – v mislih nimam tistih, ki spoštujejo Sabbath, ampak povprečne predstavnike njihovega naroda. Bistvo Židov ne smemo iskati v njihovi religiji, raje poiščimo bistvo judovske religije pri resničnem Židu. Praktične koristi, osebni interes… Kakšna je svetovna religija Židov? Koristolovstvo. Kakšen je vrhovno božanstvo te religije? Denar! V židovstvu zato vidim v sebične interese naravnane antisocialne elemente sodobnega časa.«
http://www.marxists.org/archive/marx/works/1844/jewish-question/

Bodite pozorni na to, da je Marx ravno tako kot kasneje Hitler želel osvoboditi človeštvo judovstva in da je o tem pisal v eseju z naslovom »Zur Judenfrage«, kar je dobesedno enak izraz kot ga je uporabil Hitler v njegovi znameniti frazi »končna rešitev judovskega vprašanja« (Endlősung der Judenfrage). Ko Marx govori o koncu židovstva uporabi besedo »auflősen«, ki precej spominja na Hitlerjevo besedo »endlősung« (končna rešitev). Vidimo lahko, da lahko skoraj vse glavne značilnosti nacizma sledimo nazaj do Marxa in Engelsa in da so bile razlike v njihovih idejah predvsem v poudarku in ne toliko v vsebini.

Arthur Kemp o uničevanju Norveške

Arthur Kemp

Norveška državna RTV (NRK) je pretrgala molčečnost ostalih kontroliranih medijev v Evropi in javno oznanila nevarnost pred posilstvi, ki jih v državi izvajajo ljudje iz tretjega sveta.

V izjemni oddaji je prejšnji teden NRK poročala da »priseljenci iz Kurdistana in S Afrike« stojijo za večino primerov spolnih posilstev na Norveškem.

Po navedbah NRKja policijske statistike razkrivajo, da so v zadnjih treh letih obravnavali 41 primerov posilstva v Oslu. Vsi ti spolni napadi so bili izvedeni iz strani »priseljencev, ki niso zahodnjaki«.

Po navedbah norveške policije imajo posiljevalci, ki terorizirajo Norvežanke in ostale ženske iz Osla »kurdsko ali afriško ozadje« in je vsem skupna »uporaba brutalnega nasilja«.

Kaj pravite na to.

Ta novica sledi zgodnejšemu poročilu največjega norveškega časnika Aftenposten, ki pravi, da je na Norveško prispelo brez potnega lista ali osebne izkaznice od leta 2005 do danes kar 33.000 iskalcev azila in da jih je večina še vedno na Norveškem.

Aftenpost pravi še, da je policija povedala, da je »več razlogov zakaj se veliko število iskalcev azila znebi svojih dokumentov.«

»Eden je ta, da se bojijo, da se bo mogoče izkazalo, da so zaprošali za azil že v drugih državah.«

Kdo bi si mislil?

Vse to me spominja na poglavje o Norveški v moji knjigi Invazija priseljencev: 6. Poglavje: Napadena Evropa: Danska, Norveška, Švedska in Finska

3. Norveška

Norveška, s 4.7 milijona prebivalci, je dolgo imela liberalno priseljevalno in azilno politiko. Tako je postala doma vse večjemu številu priseljencem, tujim delavcem in iskalcem azila in različnih delov sveta.

Leta 2006 je priseljevanje predstavljalo več kot polovico Norveškega populacijskega prirastka. V tem letu so uradne statistike Norveškega urada za statistiko (SSB) pokazale rekord, 45.800 novih priseljencev, 30 odstotkov več kot leta 2005.

Na začetku leta 2007 je bilo na Norveškem 415.300 ljudi s priseljenskim ozadjem (to je, priseljencev ali ljudi rojenih priseljenim staršem) kar je predstavljalo 8,8 % populacije.

Uradni podatki povedo še, da je 350.000 od teh nezahodnjakov, med temi največ Pakistancev, Iračanov, Somalcev in Vietnamcev. Najmanj 35.000 Pakistancev je tako zbranih samo v Oslu in večina jih je v državo prispela legalno kot delavcev in preko programov za ponovno združevanje družin.

Na začetku leta 2005 je 32% od prve generacije priseljencev živela na Norveškem manj kot 5 let, 16% pa 25 ali več let. Tudi velik delež priseljencev iz Iraka in Somalije je živel na Norveškem manj kot pet let – 57 in 55 odstotkov vsak.

Januarja 2005 je število beguncev bilo skoraj 110.000 ali 2,3% celotnega prebivalstva. Pribežniki iz Iraka, BiH, Somalije, Irana in Vietnama so predstavljali največje skupine.

Priseljenci, ki ne prihajajo iz »zahoda« imajo še vedno več otrok kot Norvežani. Posledica tega je, da danes demografski podatki za mladino kažejo večje število tujcev kot Norvežanov med otroki. To bo Norveška, kot tudi ostale evropske države, čutila, ko bodo ti otroci postali odrasli.

Leta 2005 se je 64.000 otrok na Norveškem rodilo dvema priseljenima staršema. 13.800 se jih je pa rodilo staršem z evropskimi koreninami.

Ob sedanji stopnji rasti prebivalstva iz tretjega sveta bodo v oslu ne-belci večina čez dve desetletji in pol. Gonilo te spremembe je prav višja stopnja rodnosti med priseljenci.

Leta 2004 se je število priseljencev povečalo za 17.000. 3.800 od teh je bilo otrok rojenim priseljencem in 13.200 novih priseljencev.

Do leta 2008 je to zagotovilo to, da ima najmanj 25% prebivalcev Osla nenorveško ozadje. Podatki mestne občine in urada za statistiko so pokazali da je od 560.484 prebivalcev 137.878 bilo priseljencev.

Največja skupina so še vedno Pakistanci, 20.313 jih živi v Oslu. Naslednji so Somalci, ki jih je 9.708 in Švedi, ki jih je 7.462. Ostale države z veliko priseljenci v Oslu so še Šri Lanka, Irak, Turčija, Vietnam in Iran.

To naraščajoče priseljevanje ljudi iz tretjega sveta se odraža tudi na stopnji kriminala v državi. Leta 2004 je NIBR(Norwegian Institute for Urban and Regional Research) opozoril, da »etnične tolpe lahko na Norveškem povzročijo podobno stanje organiziranega kriminala kot so jo vali priseljevanja povzročili v ZDA.«

Avtor poročila, Dr. Inger-Lise Lien je napisal: »Če pogledamo mlade do devetnajstega leta, ki so v Oslu obtoženi kaznivih dejanj so na žalost priseljenci najbolj zastopani. V nekaterih okrožjih Osla – Furuset, Stonover in Game Oslo – so se kriminalne tolpe že vsidrale. Postale so trdne organizacije in mednarodne raziskave kažejo, da gradijo mafijsko strukturo.

Arne Johannessen iz Norveške Policije je leta 2003 povedal, da so se stroški kriminala lahko celo podvojili zadnje desetletje, delno tudi zaradi priseljevanja.

Januarja 2005 so norveški mediji poročali, da je bila leta 2004 zabeležena največja stopnja posiltev v glavnem mestu, Oslu. Posilstva so se povečala za 40 odstotkov od let 1999-2000 in da jih policija pripisuje povečanju priseljevanja.

Policijski inšpektor Gunnar Larsen iz oddelka, ki se v Oslu ukvarja z ropanjem ter nasilnim kriminalom je potrdil povezavo med naračanjem števila posilstev in ne-Norveškim etničnim ozadnjem posiljevalcev kot »jasen trend«.

Po besedah Larsna je 65 odstotkov obtožencev zaradi posilstva klasificiranih kot ljudi z »ne-zahodnim« ozadjem. Bele Norvežanke pa so predstavljale najmanj 80 odstotkov posiljenih žensk.

Poleg tega vedno večja skupina priseljencev iz tretjega sveta prejema socialne pomoči. Raziskava, ki jo je opravila Tyra Ekhaugen iz Centra za ekonomske raziskave na Univerzi v Oslu je pokazala, da je naraščanje priseljevanja povečalo pritisk na državno blagajno, ker veliko se veliko priseljencev ne pridruži aktivnemu delu prebivalstva.

Iz raziskave je razvidno tudi, da so prejemniki socialnih podpor desetkrat številčnejši od Norvežanov. To razblinja liberalni argument politikov, ki so za priseljevanje, da je to priseljevanje nujno za ohranjanje socialne države.

Več kot polovica socialnih podpor v Oslu je namenjena ne-zahodnim priseljencem, ta delež se je neverjetno večal skozi leta.

Priseljenci rojeni v Afriki imajo največjo stopnjo brezposelnosti. Uradni podatki so leta 2005 kazali, da je brezposelnost Afričanov 17,5%. Brezposelnost priseljencev iz Azije je bila 12,3%, tistih iz Južne in Srednje Amerike pa 10,1%. V enakem obdobju je bilo brezposelnih 2,4% Norvežanov.

VIR