29. Sušec 2009 - SSN: Zakonodajna, izvršilna in sodna oblast v Republiki Sloveniji so v sostorilstvu povzročile protiustavno stanje

Kot odgovorne za nastalo stanje štejemo: - predsednika vlade Boruta Pahorja, - ministre naslednjih ministrstev: MNZ, MZZ, MJU, MO in MZ - predsednika DZ, dr. Pavla Gantarja - predsednika RS, dr. Danila Tuerka - generalno sekretarko US, Jadranko Sovdat - vse sedanje ustavne sodnice in sodnike, brez izjeme. Proti vsem navedenim bomo odslej nastopali kot proti politično odgovornim za nastop naslednjih škodljivih dejstev: 1. Da so v sostorilstvu grobo poteptali pravni red Republike Slovenije in povzročili protiustavno stanje, s tem ko so zaradi “višjih” mednarodnih interesov zavestno in namenoma kršili Ustavo in zakone Republike Slovenije. 2. Da so kot predstavniki izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti Republike Slovenije podprli vojaško zavezništvo z okupatorjem (Republiko Hrvaško). 3. Da niso z ničemer, kljub temu, da bi lahko, obenem pa jim to celo kot dolžnost nalagajo Ustava ter zakoni v RS, preprečili dejstva, da sosednja Republika Hrvaška okupira več kot 1000 ha državnega ozemlja, katerega je Republika Slovenija nadzirala ob osamosvojitvi dne 25.06.1991. 4. Da US ni zaščitilo ustavne pravice državljanov do referenduma nasproti izvršilni oblasti. S tem je, razen če ne bo takoj zaustavilo protiustavne veljavnosti MPPHSAP (najkasneje do dne 2.4.2009) omogočilo, da bo ireverzibilno naslednjih 21 let v mednarodni vojaški zvezi NATO Republika Hrvaška skupaj z Republiko Slovenijo in to kot država, ki okupira dele ozemlja RS ter ji preprečuje prost dostop do odprtega morja. 5. Da je referendumski postopek popolnoma degradiran in razvrednoten, predstavljen kot škodljiv in finančno potraten, ob tem pa izvršilna oblast v celoti nadzoruje in kontrolira zbiranje podpisov. 6. Da je predsednik DZ protizakonito izvedel za število zbranih podpisov, ni počakal na SSN, da mu v zakonitem roku 7 dni preda zbrane podpise, temveč je v nasprotju z zakonom pred iztekom zakonsko določenega roka objavil ratifikacijo mednarodnega sporazuma. 7. Da je predsednik RS, dr. Danilo Tuerk, tako kot v primeru ratifikacije Lizbonske pogodbe lansko leto, pohitel kar se je le dalo in s tem pokazal svojo nagnjenost k zastopanju “višjih mednarodnih” interesov EU in NATO, pred interesi ljudstva, neposredne demokracije in Republike Slovenije, kateri je kot predsednik prisegel. Zaradi vsega naštetega je Stranka Slovenskega Naroda dne 28.3.2009 na Ustavnem sodišču vložila kar dve vlogi hkrati, s katerima želi zavarovati z Ustavo zagotovljene pravice in svoboščine državljanov Republike Slovenije: - ustavno pritožbo zoper sklep U-I-54/09-3, z dne 24.3.2009, s katerim je US zavrglo zahtevo o začasnem zadržanju izvajanja MPPHSAP, saj po mnenju SSN to zavrženje pomeni kršitev temeljnih načel pravnega postopka, kot tudi samega postopka pred Ustavnim sodiščem, zapisanim v ZUstS. - pobudo za oceno ustavnosti samega MPPHSAP, saj je prišlo, tako v postopku zbiranja podpisov, kot kasneje v postopku pred Ustavnim sodiščem (zaradi prej omenjenega protiustavnega sklepa) do kršitev številnih določb Ustave in zakonov (ZRLI-UPB2, ZUstS...) V naslednjem tednu bomo pojasnili, zakaj je po našem prepričanju cela vrsta političnih funkcionarjev in uradnih uslužbencev krivih, da je bilo zbiranje podpisov neuspešno in zakaj SSN ni mogla zavarovati svojih pravic kot pobudnica ter pravic vseh volilk in volilcev nasproti politični eliti. Stranka Slovenskega Naroda Predsednik Andrej Šiško

VIR

Veleposlanikovo opozorilo Francozom

Objavljamo odlomke besedila, ki ga je v več francoskih časopisih objavil nekdanji francoski veleposlanik v Indoneziji - René Servoise.

Mutacija našega naroda napreduje. Je naraščajoča, temeljita in nenadzorovana. Zelo verjetno se je večina Francozov ne zaveda.

Na stotisoče muslimanskih družin iz Severne Afrike, Srednjega Vzhoda in črne Afrike – katerih vera, aspiracije in običaji se radikalno razlikujejo od naših – sedaj živijo na naši zemlji. Njihova rodnost je višja od rodnosti evropskih družin. Kakšna je posledica? V tridesetih letih bi populacija muslimanov lahko bila večina med ljudmi starimi 40 let in manj. »V Franciji bomo imeli v letu 2010 med 6 in 8 milijonov Arabcev,« je povedal Edgar Pisani, častni predsednik Svetovnega arabskega inštituta. To pomeni radikalno preobrazbo (politično, ekonomsko, kulturno in družbeno) naše družbe.

Na južnih in zahodnih obalah Sredozemskega morja se oblikuje t.i. zunanji proletariat. Ta vojska rezervistov je nastala kot rezultat visoke rodnosti in odsotnosti ekonomske politike, ki bi jim lahko zagotovila spodobno življenje v njihovih domovinah. Pred njimi kot privid ležijo Francija, Italija, Španija in Nemčija, visoko razvite, z zagotovljeno zaposlitvijo, zastonj socialnim varstvom in izobrazbo. Kdo bi se lahko uprl klicu teh »obljubljenih dežel«?

Hkrati po vsem svetu islam doživlja preporod kot ga še ni bilo. Zbuja se po dolgi prespani noči. Obnovil je svojo moč, bojevitost in častihlepnost. Od Maroka pa do Indonezije, od muslimanskih držav Centralne Azije do črne Afrike, več kot miljarda in dvesto milijonov ljudi – mladih v primerjavi s starajočim se evropskim prebivalstvom – tvori »skupnost« (Ummah – pomeni skupnost vernikov, torej celoten muslimanski svet op.p.).

V Franciji neprekinjeni valovi priseljencev italijanskega, poljskega, židovskega, španskega in portugalskega porekla nikoli niso predstavljali primerljivega problema z današnjim, kar se tiče integracije. Zakaj? Zato ker so pripadali evropski veji. Njihove verske tradicije in ambicija, da bi pridobili več osebnih svoboščin je olajšala njihovo asimilacijo. Nazadnje – in to je daleč od najmanj pomembnega razloga – ti priseljenci so izrazili željo, da bi delili usodo francoskega naroda. Da bi se spojili vanj. Integracija ne more biti predpisana. Da bi jo uresničili si jo morata želeti obe strani, ki se morata približevati. Danes je stanje radikalno drugačno. Aktivna in odločna manjšina med muslimani zavrača integracijo. Premišljeno.

Ta manjšina je v tesnem sodelovanju z islamom iz svoje maternice (domovine) in je dovzetna za ukaze iz tujine, duhovno svetovanje, ideologijo in finančno podporo. In veliko več. Ne samo da ohranja svojo identiteto, temveč tudi re-islamizira muslimane, ki ne prakticirajo vere in celo poskušajo spreobrniti domačine v gostiteljski državi v pravo vero. Islam si sebe nikoli ni predstavljal kot manjšino v sekularni državi, temveč nujno kot večinsko religijo (...) Vzvišen zaradi svoje obnovitve in poganjan s strani svoje demografije in odsotnosti ekonomskega razvoja, se kot val prebija povsod kjer ni odpora.

Francozi lahko to vitalnost merijo s številom mošej, ki se množijo na njihovem teritoriju (včasih tudi s pomočjo katoliških voditeljev). 96 % imamov, ki vodijo mošeje prihaja iz tujih dežel. V drugi polovici stoletja je na vidiku tudi vzpon islama na prvo mesto po številu vernikov.

Naraščanje francoskih območij z več kot 30-imi mošejami od 1985 - 2008 (temno zeleno barva)

Vsak narod se izraža skozi subtilno, občutljivo in skrivnostno ravnotežje med sanjami, ambicijami in močjo. Ljudem je skupna aspiracija po skupnem življenju in velikih, posebnih dosežkih. Vsak narod je rastlina hranjena s zemljo, zgodovino, ponosom. Koliko stoletij, vojn in žrtvovanj je bilo potrebnih, da so Francija, Anglija, Španija in Nemčija končno premagale notranje razkole in postale kar so danes.

Lekcijam, ki nam jih je pustila preteklost, sedanjost dnevno dodaja nova opozorila glede prihodnosti. Kako si lahko dopustimo, da smo oslepljeni do točke, ko ne vidimo več širjenja etničnih in religijskih konfliktov vsepovsod okoli nas? Zavedati se moramo, da isti vzroki povzročijo tudi iste posledice.

V nadaljevanju našteva številne etnične konflikte v svetu (Ciper, Bosna, Kosovo, Makedonija, Indonezija, Kitajska, Palestina – Izrael, Šri Lanka, Turčija, Nigerija, Sudan ...)

Smo Francozi, potem ko smo premagali toliko uporov, vstaj, revolucij, sporov med plemiči, buržoazijo, proletariatom, verskih sporov med katoliki, protestanti, židi, na tem da dopustimo razmere, ki bodo še bolj pospeševale razkroj naroda?

Vir

Dve tretjini najstniških storilcev resnih kriminalnih dejanj tujcev

Haag – Dve tretjini najstniških storilcev resnih kriminalnih dejanj je otrok staršev rojenih izven Nizozemske. Študija, ki jo je parlamentu predstavil minister za pravosodje Ernst Hirsch Ballin, ugotavlja, da jim v večini primerov sploh ni naložena zaporna kazen.

V študiji je bilo obravnavanih 447 primerov najstnikov starih med 12 in 17 let. V vseh 447 primerih je bil storjen zločin, za katerega je določena zaporna kazen 8 let ali več. Ti zločini so umor, nenaklepen uboj, nasilen rop, izsiljevanje, požig in spolni zločini.

Le malce več kot ena tretjina (37%) obsojenih najstnikov je belih Nizozemcev. Ostali so imigrantskega porekla, kar pomeni, da so bili oni ali njihove matere rojeni v tujini.

''Najbolj prevladujoča skupina najstniških imigrantov med storilci kriminalnih dejanj so mladi Maročani (14%),'' govori poročilo. Za 14% ni bila določena država rojstva. Nadaljnjih 8% jih prihaja iz Turčije, 7% iz Surinama, 7% iz Nizozemskih Antilov, 9% iz ostalih ne-zahodnih držav in 4% iz zahodnih držav.

Poročilo razkriva, da večini ni bilo treba v zapor. Le 11% storilcev je doletela brezpogojna zaporna kazen.

VIR

Elka Strojan - bančni izpisek 2. del

Dobili smo zanimivo elektronsko pošto.

Več kot leto dni je minilo odkar je prenehal teror kriminalcev ciganskega
porekla in življenjskega stila, nad lokalnim, slovenskim prebivalstvom v
Suhi krajini. Spomnimo se, da je takrat oblast, prvič po mnogo letih, s
pomočjo policije, pretepala Slovence. Ti so, po več kot osmih letih obupa,
zaradi pasivnosti državnih organov, ignorance policije in ciganske
kriminalitete, zbrali pogum in množično ter nenasilno izrazili svoje
mnenje. Takrat je slovenska »pravna« država, v kateri vladata »red in
pravičnost«, ne le fizično obračunavala s Slovenci, temveč se je odkrito
postavila v bran kriminaliteti in nasilju. Spomnimo se, da je do »upora v
Ambrusu« prišlo zaradi fizičnega napada skupine prebivalcev iz ciganskega
naselja, na domačina, Slovenca, ki je hudo poškodovan, v komi obležal v
ljubljanskem Kliničnem centru.

V preteklem letu so kriminalce, skupaj z otroci, (namesto, da bi prve
zaprli, drugim pa bi Center za socialno skrbstvo zagotovil dostojno
otroštvo v skladu s slovenskimi zakoni) selili najprej v Postojno, kjer so
bili »prisiljeni živeti v obupnih razmerah« - v ogrevanih prostorih,
požirati brezplačno hrano in njihovi otroci trpeli, saj jih je na »domu«
obiskovala učiteljica. Po mnogih poskusih preselitve na boljšo lokacijo, so
se končno zadovoljili z najvrednejšo od ponujenih, parcelo v MO Ljubljana.
Pogoltna narava kriminalcev pač ne dovoljuje cenenih stvari. Medtem ko so
zaradi svojega trpljenja brezplačno prejemali le najboljše izdelke, je na
tisoče Slovencev v trgovinah preračunavalo
ali si lahko privoščijo Alpsko mleko in Rio mare tunino.

Trpljenja ciganske družine Strojan je bilo konec prav pred nekaj dnevi, ko
je njihov prijatelj in zaveznik ter veliki ljubitelj Slovencev (kadar mu to
koristi), Janez Podobnik končno dosegel dogovor z velikim moralnežem in
zgodbi o
uspehu, odvetnikom Aleksandrom Čeferinom. Gozdno zemljišče v Suhi
krajini,je bilo tako zamenjano z zazidljivim zemljiščem v ljubljanskih
Rojah,na katerem stoji tudi večji gradbeni objekt. Razlika v vrednosti
zemljišč je zanemarljiva in se po nekaterih ocenah giblje v razmerju okoli
1 proti 15. Kratka logika: če je Jelka Strojan staro zemljišče lahko
prodala za 25.000 , bo za novo zemljišče z objektom lahko iztržila skoraj
400.000 . V dobrem letu, jim je tako uspelo povečati svoje premoženje za
borih 375.000 Evrov, česar številne slovenske družine ne morejo zaslužiti v
40 letih!


Teh 400.000 je seveda le minimalna nagrada za 8 let tatvin, ropov,
uničevanja lastnine, požiganja, ustrahovanja, pretepanja, raznega
nasilništva,maltretiranja, posiljevanja, izsiljevanja, objestne
vožnje,povzročanja prometnih nesreč ter neznanega števila prekrškov, ki so
jih povzročili pripadniki »družine« Strojan. Skupaj je bilo po uradnih
podatkih zoper člane družine Strojan prijavljenih 126 kaznivih dejanj,pri
katerih je tožilstvo večinoma odstopalo od pregona. Obstaja utemeljen sum,
daje 126 prijavljenih kaznivih dejanj le vrh ledene gore in so ciganski
kriminalci
storili vsaj trikrat toliko kaznivih dejanj. Vsi tisti, ki jim je bila
povzročena škoda se najbrž sprašujejo ali bodo omenjeni kriminalci sedaj,
ko imajo ogromno premoženje, povrnili vso povzročeno škodo. Nekaj je
dejstvo: M.M.S. in M.S. zagotovo ne bosta vrnila posiljeni, takrat 13
letnici, nazaj njenega normalnega življenja. Križev pot nesrečne in uboge
družine, ki jo je ves slovenski narod zaničeval, se je sedaj končno
zaključil. Njihovo trpljenje se je končalo in to je najpomembnejše. Sedaj
je pričakovati, da bo Republika Slovenija spoštovala evropsko zgleden zakon
o Ciganih in MO Ljubljana postavila na seznam občin s ciganskim
prebivalstvom, ki seveda zasluži svojega občinskega svetnika za reševanje
bivanjske ter ostale ciganske problematike.

POŠLJI NAPREJ! NAJ VSI VEDO, KAKO »PRAVNA« JE SLOVENSKA DRŽAVA, V KATERI
VLADATA »RED IN PRAVIČNOST«! NI ČUDNO DA JE TAKO SAJ JIM DRŽI ŠTANGO VRLI MOŽ Tovariš PODOBNIK.

VIR: elektronska pošta

Več o ciganski problematiki TUKAJ

Češka kriza ovira sprejetje Lizbonske pogodbe

Predčasen razpad vlade na Češkem, ki je trenutno tudi predsedujoča članica EU, bo otežil proces ratifikacije Lizbonske pogodbe, trdi irski zunanji minister Micheal Martin.

»Sedaj čakamo, da vidimo kako se bodo stvari razvile in s kom bomo sploh nadaljevali pogajanja. Stvari so nekoliko bolj zapletene kot smo pričakovali,« je dejal Martin v intervjuju za irski časopis.

Bančna kriza, recesija in letošnja prekinitev dovoda ruskega plina določenim delom Evrope, so do določene mere razgalili nemoč EU struktur, ki so ob protekcionističnih ukrepih posameznih nacionalih parlamentov razkrile njeno drugotno vlogo.

Irski volilci so na edinem referendumu v EU lani zavrnili pogodbo. Spodnji dom češkega parlamenta jo je potrdil prejšnji mesec in s tem prenesel odločilno vlogo na senat. Parlamenti ostalih 25 držav članic so sicer že ratificirali pogodbo, ki mora biti sprejeta soglasno.




Češki premier Mirek Topolanek je bil po izglasovani nezaupnici degradiran, kar je razkrilo njegovo politično nemoč in bo nedvomno vplivalo na ratifikacijo pogodbe.

Češki predsednik Vaclav Klaus, samooklicani »EU dissident«, bo izbral novega premierja ali razpustil parlament, če bodo propadli novi poskusi oblikovanja vlade. Izjavil je še, da ni pripravljen odgovoriti na vprašanje ali bo privolil v podpis Lizbonske pogodbe, če se bo s tem strinjal senat.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je izrazil zaskrbljenost nad tem, da bi pogodba postala žrtev notranjih problemov posamezne države. Po njegovem mnenju to ni pošteno do drugih držav članic.

Pogodba, ki je bila podpisana v Lizboni deccembra 2007, prinaša številne novosti, med drugim uvaja vlogo predsednika EU, daje večji vpliv skupni zunanji politiki in prenaša moč z nacionalih na Evropski parlament.

Irska je konec lanskega leta pristala na ponovni referendum, če bodo upoštevane njene zahteve, da se EU ne bo vmešavala v njihovo davčno politiko, če ne bo pritiskala na omilitev njihovih restrikcij glede splava in če EU ne bo od Irske zahtevala sodelovanja v njenih vojaških posredovanjih.

VIR

Norost sodobne Britanije: angleška zastava na nogometni tekmi je rasistični izpad

Varnostniki so prejšnji teden na stadionu Arsenala zasegli 3-metrsko angleško zastavo, ker naj bi predstavljala rasističen simbol.

Navijači Roverja so pred tekmo razvili zastavo, na kateri je bil po imenu njihovega domačega kraja napis »Havelock blues«. Nato je prišel do njih varnostnik in jim dejal, da tega ne smejo storiti.

»Najprej si sploh nisem prišel gor, da bi bil križ Sv.Jurija (St George Cross) lahko prepovedan. Mislili smo, da nam želi varnostnik povedati, da zastave ne smemo imeti na tribuni, zato smo jo pač izobesili čez ograjo. Trenutek zatem so jo začeli snemati varnostniki, zatrjujoč, da lahko angleško zastavo nekateri obiskovalci stadiona razumejo kot rasistični simbol,« je povedal eden od osuplih udeležencev dogodka.


                                  Zasežena zastava

Dodal je še: »Preprosto nismo mogli verjeti. Ko smo jo razvili na stadionu Hull, so nam varnostniki celo pomagali pri tem. Gre za narodno zastavo, zato je do skrajnostni neumno, da jo na stadionu Arsenala skušajo prepovedati.«

Predstavniki za stike z javnostmi pri klubih Manchester United, Chelsea in Liverpool so nam sicer sporočili, da angleška zastava pri njih ni prepovedana. Dan Tolhurst, PR direktor pri Arsenalu pa je sporočil naslednje: »Pri Arsenalu smo najbolj ponosni na to, da spoštujemo vse narodnosti, kulturne in etnične skupine. Zato smo se v vodstvu kluba odločili, da naj vsi gledalci na t.i. stadionu Emirates (op.p. leta 2004 so Emirates Airlines v klub investirali ogromno vsoto denarja in ob tej priložnosti tudi preimenovali ime stadiona) doživijo enako izkušnjo, ne glede na to kakšne so njihove korenine. Obiskovalce tako prosimo, da izobešajo samo praporje brez kakršnihkoli državnih in narodnih emblemov.«

Komentar na nekem spletnem forumu pove vse: »To je noro. Angleži postajamo drugorazredni državljani v Angliji.«

VIR

Usihanje zahodne civilizacije 1.del

Raziskovalec in publicist L. C. Thurow je leta 1997 tako opisal usihanje zahodne civilizacije:

V zahodni Evropi že 20 let nepretrgoma raste nezaposlenost, ki se sedaj približuje 12 odstotkom. V ZDA se zadnjih 25 let vztrajno zmanjšujejo zaslužki revnejšega dela družbe. To je počasen, vendar neizprosen proces. Če bi do tega prišlo čez noč, bi izbruhnil revolucija. V četrt stoletja pa se lahko navadiš. Upadanje nikdar ne preseže odstotka na leto in ga ljudje ne opažajo. Neizobraženi Američani, Nemci in Poljaki tekmujejo za delo z neizobraženim Kitajcem, ki je pripravljen delati za 35 dolarjev na mesec.
Mirno gledamo, kako naš svet propada, saj za časa našega življenja ne bo popolnoma propadel. Čas velikih vizij je minil. V kulturi Zahoda je zmagal egoistični pragmatizem. Od naših velikih hrepenenj je ostalo samo eno - imeti čimveč stvari in obenem sveti mir. Sindikati izumirajo. Občutek za družbeni interes spodriva individualizem. Astronomski tempo bogatenja maloštevilnih povzpetnikov še pospešuje obubožanje povprečne zaposlene večine.
Poglavitni problem zahodne družbe je naraščanje za delo še sposobnih upokojencev. Zahod se je znašel pred strahovitim pritiskom brezdelnežev. Milijoni ljudi, starih šestdeset, sedemdeset let, ki so večinoma še sposobni za delo, izrabljajo nekoč priznano jim pravico, da večino stroškov za njihovo vzdrževanje - pa tudi izjemno drago zdravljenje - krije država. To je res nov revolucionarni razred, popolnoma neproduktiven, zmeraj številčnejši, zmeraj bolj politično vpliven, danes pa že zadosti močan in požrešen, da bi pojedel večino tega, kar bi moralo biti investirano, da bi se življenska raven obdržala. Prava revolucija se bo začela leta 2012, ko bodo odšli v pokoj ljudje, ki so deset let mlajši od nas (mi, rojeni leta 1937, smo še predrevolucionarna generacija). Da bi obdržali standard življenja upokojencev v drugem in tretjem desetletju prihodjnega stoletja, bo moral Zahod potrošiti zanje skoraj vse davke, ki jih mu bo uspelo nabrati. Najverjetneje pa niti odpoved vsem javnim investicijam upokojencem še ne bo zagotovila standarda, ki ga pričakujejo. Takrat bo izbruhnila revolucija starih zoper mlade. Z zadovoljevanjem terjatev upokojencev si bodo zahodne demokracije onemogočile prihodnost. Zelo hitro se bodo vrata Zahoda, ki se bo potapljal v kaosu, odprla novim barbarom.

O. Habsburški je leto pred tem(1996) pisal, da je Evropa pred demografskim kolapsom in da jo prepravljajo homoseksualci in lezbijke, zato tudi imetje prehaja v roke ljudi, ki so "suhe veje", medtem ko družine z otroki progresivno siromašijo. Gre za to, da imajo homoseksualci in lezbijke znatno materialno prednost pred zakonci z otroki. Do spremembe bi utegnilo priti, če bi otroci imeli volilni glas, ki bi ga na volitvah uresničili starši. To rešitev je na prejšnjih volitvah predlagal Mihael Jarc(Lista za čisto pitno vodo). Tako bi zakonci z otroki porazili homoseksualce in lezbijke.

In kje Thurow vidi izhod? Vidi možnost vidi v velikih investicijah v izobraževanje: "Če ne naredimo izobraževalnega skoka, bomo priča rasti velike nezaposlenosti, ker bodo ljudi, ki niso izobraženi in ne delajo ustvarjalno, nadomestili cenejši in nezmotljivi stroji."

VIR

Islamski finančni sistem v Evropi

Vatikanski časopis v svojih člankih izraža naklonjenost islamskim financam, Francija pa želi priti do svojega kosa pogače v šeriatskem bančništvu.

Še ena gesta s katero zahodne religije izkazujejo svojo naklonjenost islamu, se je pojavila v vatikanskem časopisu Osservatore Romano, v katerem je bilo zapisano, da bi se morale evropske banke zgledovati po islamskih načelih bančništva in na tak način pridobiti izgubljeno zaupanje komitentov. »Zahodne banke bi lahko poleg klasičnim vpeljale tudi sistem islamskih obveznic, znanih kot sukuk. Te bi se lahko uporabile npr. za financiranje avtomobilske industrije ali naslednjih olimpijskih iger v Londonu,« piše avtor članka.



Omenjeni članek je zgolj eden izmed mnogih, ki se pojavljajo v zadnjih časih in v katerih je mogoče razbrati izrazito naklonjenost do islamskih financ. Vendar se to ne dogaja samo na medijskem področju, ta tema je prav tako pristala na dnevnem redu debat državnikov.

Tako je francoski senat decembra lani razpravljal o odstranitvi zakonskih ovir, brez katerih bi lahko v bančništvo vpljali tudi produkte skladne z zapovedmi islama in na borzo uvrstili podjetja, ki takšne produkte ponujajo. Po podatkih francoskega senata je to področje finančnega trga vredno med 500 in 600 milijard dolarjev in ima potencial za več kot 10-odstotno letno rast.

Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je celo javno oznanil njihove načrte o tem, da bi Pariz postal »prestolnica islamskih financ« in napovedala, da bo v letu 2009 odprlo vrata več islamskih bank.

Če razumete francosko, si lahko njeno izjavo ogledate na tem filmčku, na katerem je francoska finančna ministrica po mnenju nekaterih vidno razočarana nad odločitvami tistih, ki so se odločili za vpeljavo islamskih financ. Ali je kaj takega sploh v skladu z njihovo ustavo, se nihče niti ne sprašuje, saj se (pre)pogosto dogaja, da evropske države spreminjajo svoje zakone samo zato, da ugodijo zahtevam muslimanov.


VIR

Staršem grozijo s tožbami zaradi obrambe pravic svojih otrok

Starši, ki so iz protesta zaradi poučevanja gejevske, lezbične in transeksualne zgodovine svoje otroke zadržali doma, bodo morda kazensko preganjani.

Predstavniki šole George Tomlinson v Leytonstonu so povedali, da je bilo takšnih otrok okrog 30 in da so proti staršem že sprejeli določene ukrepe. Kakšni so ti ukrepi nam na žalost niso želeli zaupati. Po zakonu v VB je mogoče tožiti starše, ki svojim otrokom ne zagotavljajo pravice do obiskovanja šole.

Naslovnica pravljice o gejevskih pingvinih

Pervez Latif je oče dveh sinov, ki jih je v času gejevskega, ležbičnega in transeksualnega meseca umaknil iz šole. Dejal je, da sta z ženo precej zaskrbljena, ker ne vesta ali se bodo v šoli odločili za kazenski pregon zaradi njune odločitve. Enako je z ostalimi tridesetimi starši, ki nasprotujejo, da bi njihovi 10-let stari otroci slavili dosežke istospolno in transeksualno usmerjenih ljudi v njihovi skupnosti.

Latif je dejal: »Bili smo zaskrbljeni, ker nismo vedeli na kakšen način bodo profesorji poučevali naše otroke o teh zadevah. Mislimo, da to ni primerno v njihovi starosti, ko otroci še niso sposobni razmišljati o teh stvareh. Ko smo odpeljali otroke iz šole, smo jim morali pojasniti zakaj – pravzaprav so nas samo čudno gledali, ko smo jim omenjali oba starša enakega spola.«

Kralj&kralj...

LGTM je del 600.000 funtov vrednega državnega programa imenovanega »No outsiders«. V okviru tega med drugim otroci berejo pravljico z naslovom Kralj&kralj, ki govori o princu, kateri zavrne snubitev treh princes preden se poroči z njihovim bratom in še eno v kateri nastopata gejevska pingvina iz newyorškega živalskega vrta.

Predstavnik šole je dogajanje komentiral takole: »Kot del državne politike, ki spodbuja toleranco v naših šolah, poučujemo otroke o tem, da so vsi v britanski družbi enakovredni. Na šoli George Tomlinson smo že pred tedni povabili starše, da bi se dobili z učitelji in se skupaj pogovorili kako bo potekalo delo med nacionalnim mesecem gejevske, lezbične in transeksualne zgodovine. Na žalost so se nekateri odločili, da bodo ta čas svoje otroke zadržali doma. Za svet šole je kakršenkoli neopravičen izostanek iz šole nesprejemljiv, zato smo že sprejeli določene kazenske ukrepe proti njim.«


VIR

Naša naloga je zavarovati pravico do referenduma

Iz spletne strani SSN:
citiramo:
"Danes, 11.02.2009, je Ustavno sodišče RS prejelo pobudo za oceno ustavnosti ZRLI (Zakona o referendumu in ljudski iniciativi), ki ga je vložila SSN.

V zvezi s to pobudo je SSN podala še zahtevo za zadržanje uveljavitve in izvrševanja zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, in če bo Ustavno sodišče tej zahtevi ugodilo pravočasno in s tem zavarovalo temeljne pravice slovenskih volilk in volilcev, to pomeni, da bo ratifikacija zakona odložena na tisti čas, ko bo referendumska zakonodaja ponovno usklajena z Ustavo RS in bo pobudnici omogočila ustrezen način zbiranja podpisov.

Pobuda za oceno ustavnosti ZRLI temelji na več primerih ustavne prakse iz preteklosti, predvsem pa na konkretnih in praktičnih primerih ponovnega kršenja pravice do referenduma, zaradi česar je bila tudi dosedanja akcija zbiranja podpisov manj uspešna, kot bi lahko sicer bila.

Bistveni neustavni element v sedanji referendumski zakonodaji po prepričanju SSN predstavljajo navodila MNZ in drugih ministrstev, ki so vsakič arbitrarna ter ne nudijo pravne varnosti.

Naslednji velik problem, tako za vsakokratne pobudnike, kot za volilke in volilce so tista določila ZRLI - še posebej pa 16.b člen - ki so napisana nedoločno, brez ustreznih podzakonskih izpeljav, in pomenijo dejansko pravno praznino.

Vse te navedbe je SSN podkrepila s številnimi dokumentiranimi primeri, ki so se že zvrstili od dne 20.02.2009, ko se je zbiranje podpisov pričelo.

Stranka Slovenskega Naroda
Predsedstvo "



Medijski molk je bil pričakovan.

Že nekaj časa pa lahko vsak večer ob 21.00 TUKAJ v živo spremlate SSN TV

VIR

Mladina leta 2003 poročala o nesrečnem paru

Mladina leta 2003:

Prepovedana poroka Zaradi poroke z Iračanom ob državljanstvo?
Aleksandar Mićić

Katja Slokan je slovenska državljanka, ki ima smolo, da se je zaljubila v človeka, ki po mnenju naših uradnikov in politikov nima pravega državljanstva. Zaljubila se je v iraškega državljana Majida Al-Majida, ki je v Sloveniji zaprosil za azil. Po nekaj letih reševanja njegove prošnje so naši uradniki ugotovili, da njegovih dokumentov, ki jih je moral ob prošnji predložiti, nimajo več. Njune težave so nastale, ko je moral Majid v Francijo po novi potni list. Tamkajšnji slovenski diplomati pa mu niso hoteli izdati vizuma, kljub temu da je izpolnjeval listinske pogoje za pridobitev. Naše diplomate, ki zelo strogo pazijo, da ne bi v Slovenijo vstopil kak napačen človek, naj bi zmotila možnost, da bi Iračan lahko ostal v Sloveniji, saj ni imel potrebnega vizuma za državo, v katero bi odšel iz Slovenije. Slokanova pravi, da je imel urejene papirje za vrnitev v Francijo in tudi garantno pismo za Jugoslavijo. Vendar se na odločitev diplomatov ne moreš pritožiti, saj ob zavrnitvi izdaje vizuma tujec ne dobi nikakršne odločbe.

Ostržek. Njegov velik nos ponazarja lažnivost, njegove roke, torej njegovo dejavnost, usmerja nekdo nad njim. Ostržek je lahko luštkana prispodoba Mladine in njenih novinarjev.


Zato sta se mlada zaljubljenca odločila za poroko, da bi poskusila tako rešiti nastali zaplet in tako spet zaživela skupaj. Vendar to ni tako preprosto, saj mora tujec, ki se hoče poročiti v Sloveniji, vse potrebne dokumente overiti. "Tuje javne listine, ki so namenjene za uporabo v Sloveniji, morajo biti overjene v skladu z notranjimi predpisi določene tuje države, zaključno z ministrstvom za zunanje zadeve te države. Žig in podpis pooblaščene osebe z ministrstva za zunanje zadeve določene tuje države pa overi diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije, ki je akreditirano za to državo," so nam razložili postopek na zunanjem ministrstvu. V konkretnem primeru to pomeni, da bi morala v Irak po overitve. Vendar pa nastane problem, ker Slovenija tam nima svojega predstavništva. "Overovitveni postopek se lahko opravi v tretji državi, kjer sta akreditirani obe predstavništvi. Kot vmesni overovitveni organ pa nastopi še zunanje ministrstvo države, pri katerem sta akreditirani obe predstavništvi," so nam še povedali na ministrstvu za zunanje zadeve. Se pravi, da bi morala Slokanova za svojo poroko pridobiti dovoljenje treh držav, s tem, da je ena v vojni.

Zgodba pa se tu ne konča, saj so po vseh neuspešnih prošnjah in potrdilih priti v Slovenijo na legalen način poskusili tudi na nelegalen način vstopiti v Slovenijo. Ker nelegalnih prečkanj niso tako vešči, jih je policija na meji ustavila in Majida deportirala v Italijo. Tam je moral najprej pet dni spati na stolu brez hrane, pozneje pa so ga poslali v Rim, kjer ga sedaj vsakodnevno maltretirajo, saj so dobili namig z naše strani, da gre za nevarno osebo. Celo CIA naj bi se potrudila in mu postavila nekaj vprašanj. Naši uradniki pa se sedaj šopirijo, da so imeli prav, ko mu niso dovolili vstopa v našo državo, saj so vedeli, da gre za kriminalca, kar se sedaj izkazalo. Katja pa pravi, da bo po vseh peripetijah le poslušala nasvet, ki ga je dobila na našem zunanjem ministrstvu, in se poročila v neki drugi državi, vendar se bo ob tem tudi odrekla slovenskemu državljanstvu.

VIR

Iračan umoril Slovenko »Bila je moja žena, zato je bila moja last,«

Slovenske novice so 7.3. poročale:
18 LET
Katja moja žena, torej moja last!

Brez obžalovanja je 35-letni Iračan Majid al Majid na sodišču v Versaillesu v Franciji razlagal, zakaj je pred tremi leti umoril 25-letno Slovenko Katjo Slokan Miletič — »Bila je moja žena, zato je bila moja last,« je trdil kot kakšen islamski skrajnež in o njej govoril kot o prasici, ki ga je zapustila — Tožilec Daniel Liembacher je besnel, da je morda tako v Iraku, ne pa v zahodnem svetu: »Vi ste prasec, zmasakrirali ste jo kot kak izkušen mesar!« — Nekdanje dekle je pred univerzo Saint-Quentin-en-Ivelines 16-krat zabodel v trebuh in vrat — Odnesel jo je le z 18 leti zaporne kazni
Pariz, 6. marca

S karikaturami krvoločnega islamskega skrajneža je francosko časopisje opremilo članke s procesa proti 35-letnemu Iračanu Majidu al Majidu, ki so mu na sodišču v Versaillesu sodili zaradi brutalnega umora 25-letne Slovenke Katje Slokan Miletič. Sodni kronisti niso imeli milosti za Iračana, ki je Ljubljančanko umoril pred tremi leti. Po razglasitvi sodbe se je eden od mastnih naslovov glasil Osemnajst let za iraškega mesarja, na toliko let zapora so namreč obsodili morilca s parkirišča pred univerzo Saint-Quentin-en-Ivelines v Versaillesu.

Čakal jo je dva dni

Žalostna zgodba o Katji se je končala 23. maja 2006, začela pa že v začetku tega desetletja, ko je Al Majid pripotoval v Slovenijo. Zaljubil se je v mlado Slovenko, postala sta par. Iračan je pri nas vložil prošnjo za azil, vendar mu ga naši sumničavi uradniki niso hoteli izdati. S Katjo sta se zato leta 2003 odločila, da poskušata s poroko izsiliti od države dovoljenje za njegovo bivanje pri nas, pa sta se uštela, saj niti za poroko ni imel vseh potrebnih dokumentov.

V Francijo je moral po nov potni list, ko pa se je poskušal nelegalno vrniti v Slovenijo, so ga naši mejni organi ujeli in vrnili tja, od koder je prečkal mejo, v Italijo. Odpeljali so ga v pripor v Rim, od koder so se slišali glasovi o sumih, da gre za nevarnega človeka, zato naj bi ga zaslišala celo CIA.

Ko so ga izpustili, se je 2005. s Katjo preselil v Francijo; imel je namreč dovoljenje za bivanje v tej državi. V Parizu naj bi se začela njuna zveza krhati, Katja naj bi ga zapustila in si našla novega fanta, Fadila Mohameda Bazzo.



Kot so pozneje pripovedovali njeni prijatelji, Al Majid ni mogel prenesti košarice in njenega novega fanta. Nenehno naj bi jo nadlegoval, ji telefonaril in grozil. V strahu je dekle celo zamenjalo kraj bivanja in se prepisalo na drugo univerzo Saint-Quentin-en-Ivelines. Kljub temu Al Majid naj ne bi odnehal, izbrskal je enega od njunih skupnih prijateljev, ga zasliševal o Katji in mu dvoumno povedal, da si je v Metzu nabavil nož za svojo varnost. Prav ta nož s trinajstcentimetrskim rezilom je bil potem usoden za Slovenko.

Pred univerzo jo je čakal že 22. maja 2006, a je ni bilo. Naslednji dan se je vrnil že dopoldne. Ljudje so ga videli, kako živčen blodi po okolici šole. Čakal je več kot šest ur, nekaj minut po 17. uri pa jo je le zagledal – bila s prijateljicami in Fadilom, šla je na parkirišče proti svojemu twingu. To je bil zadnji dan predavanj študentke prvega letnika podiplomskega študija mednarodne logistike in žal tudi zadnji dan njenega življenja.

Naenkrat se je postavil pred njo, izvlekel je nož in jo 16-krat zabodel v trebuh in vrat. Obležala je mrtva. Iračan je pobegnil, ujeli so ga naslednji dan v mestu Troyes, bil je na vlaku približno 200 km jugovzhodno od Pariza.

Skrajnež

Na sojenju ni pokazal niti trohice obžalovanja. Po poročanju Le Parisiena je nenehno buljil v svoje čevlje in se čudil obtožbam na svoj račun. Njegovo vedenje je ljudem v sodni dvorani jemalo dih. Katjo je imenoval z besedo cochon, kar pomeni svinja, umazanka, prasica. Trdil je, da sta bila poročena, kar v njegovi domovini pomeni, da je postala njegova last. Potem pa ga je, »prostitutka«, še zapustila. Zato je naredil le to, kar je njegova pravica, je bil prepričan.

Tožilec Daniel Liembacher je dobesedno ponorel. »V naši državi so ženske svobodna bitja, imajo enake pravice in možnosti kot moški. Morda to ne velja za Irak, toda zdaj ste v Franciji!« mu je zabrusil.

V sklepnih besedah je Iračana označil za prostaka in manipulatorja. »Pokazal je najbolj grda človeška čustva, ki so povezana z religijo, in ta so na žalost privedla do grozovitega umora. Vzel je življenje mladi Katji, ki seveda ni bila nobena prostitutka, ampak simpatično dekle, pravo sonce. Žrtvovala se je za ljubezen z Iračanom, v domovini je pustila družino in prišla z njim živet v Francijo. Toda zaradi vere se je njen partner spremenil v zver z dolgimi kremplji, iz katerih ni hotel več spustiti svoje žrtve. Nesrečno dekle je imenoval prasica, toda takšen naziv bi si zaslužil le on. Zmasakriral jo je kot izkušeni mesar!«
Parazit

Izjave Al Majida so osupnile tudi sodnico Anne-Marie Foncelle: »Kot žensko me zanima, zakaj ste Katjo še naprej nadlegovali, če vam je jasno povedala, da vas je zapustila?«

Začel je razlagati, da je Katja v Sloveniji odraščala v majhnem kraju na kmetih. V Pariz naj bi se preselila tudi zaradi tega, ker naj bi ga njena družina že od začetka zavračala. »Imeli so me za parazita. Odkar sva se preselila v Francijo, sem se bal zanjo. Ni bila vajena velikega mesta, moral sem jo čuvati na vsakem koraku. Sčasoma pa je postajala vse bolj nesramna, in ko me je zapustila, se sploh ni več hotela pogovarjati z menoj. Usodni dan sem jo čakal pred univerzo, hotel sem se pogovoriti z njo. Ko je prišla ven in me zagledala, mi je zabrusila, da bo poklicala policijo. To ni bila več moja Katja, ki sem jo imel tako rad. Pomenila mi je vse.«

Toda njeni prijatelji in tožilstvo so govorili popolnoma drugače. V resnici naj bi se po preselitvi v Francijo popolnoma spremenil on. Začel naj bi jo trpinčiti in se do nje vesti kot do sužnje. Dvakrat naj bi ga že poskušala zapustiti, a jo je menda vsakič prepričal, da ostaneta skupaj.

Al Majidova odvetnica Sophie Cormery je poskušala vplivati na sodišče z besedami, da je šlo za nesrečno ljubezen, ki se je končala tragično. Prosila je milosti za svojega klienta in sodnica jo je očitno uslišala. Iračana je sicer res spoznala za krivega in ga obsodila na 18 let ječe, toda lahko bi ga doletela tudi precej višja zaporna kazen.

Boštjan Celec


VIR

Češki predsednik napadel EU

Evropsko unijo je označil za nedemokratično in elitistično institucijo, ki spominja na komunistične diktature iz obdobja Sovjetske zveze in s tem sprožil buren odziv bruseljskih zakonodajalcev.



Vaclav Klaus, predsednik Češke, ki trenutno predseduje EU, je s svojimi izjavami požel aplavz s strani nacionalistov in drugih evroskeptičnih politikov v Evropskem parlamentu. Klaus je drugače znan po globokem skepticizmu do EU in je med svojim predsedovanjem odstranil evropsko zastavo z njegovega sedeža na praškem gradu. To je utemeljil z izjavo, da Češka ni provinca EU.



V zbornici je občinstvu navrgel, da EU diši po komunističnih časih, ko je Sovjetska zveza nadzirala pretežni del Vzhodne Evrope vključno s Češko in kjer je bila kakršnakoli opozicija in celo diskusija strogo prepovedana.

»Še ne tako dolgo nazaj smo živeli v sistemu, ki ni dovoljeval nobenih alternativ, torej tudi nikakršne parlamentarne opozicije,« je dejal. »Naučili smo se grenko resnico, dabrez opozicije ni svobode.«

VIR

Radikalni islam v Sarajevu

Nemški tednik Der Spiegel poroča kako je ekstremna ločina islama našla zatočišče v t.i. »balkanskem Jeruzalemu«, kjer pridobivajo vedno več privržencev.

»K izbrisu Izraela imam poziva v poplavi besed. Zionistični teroristi, živali v človeški podobi, ki so spremenile Gazo v koncentracijsko taborišče. To pomeni začetek konca za židovsko psevdo – državo,« poroča Der Spiegel.

Zapisano v Der Spieglu je bilo med verskim obredom posredovano več kot 4.000 vernikom v mošeji kralja Fahda v Sarajevu, ki je poimenovana po savdskoarabskem kralju Fahd Bin Abd al-Asis Al Saudu.


Mošeja je bila zgrajena s pomočjo milijonov savdskega denarja, z namenom, da postane največja na Balkanu. Slovi kot magnet za muslimanske fundamentaliste v Bosni in Hercegovini. Imam Nezim Halilović je poglavar vahabitov (sami se imenujejo za salafite).

Halilović je prisostvoval prihodu prvih islamskih borcev iz Srednjega Vzhoda in severne Afrike. Ti so s sabo prinesli ideologijo, ki je sedaj našla plodna tla na evropskem ozemlju. Vahabizem oz. salafizem zagovarja strogo spoštovanje tradicije in zavrača vse sodobnejše prakse islama.


Halilović je med vojno služil kot poveljnik Četrte muslimanske brigade.

Spopad civilizacij je prisoten tudi na manj vidnih mestih, kot je npr. spletni forum bosanske strani Studio Din, kjer se laiki lahko poučijo o doktrini vahabizma. Obiskovalci sprašujejo urednike strani o vsakdanjih stvareh – poslušanje glasbe, kajenje, služenje denarja – pa tudi o stvareh, ki zadevajo oblačenje in moralna pravila.

Odgovori so nedvoumni:
»Glasba je v islamu prepovedana, poslušanje instrumentov je greh.«
»Čistilka v banki, ki svojim strankam zaračunava obresti, sodeluje pri grehu. Med njo in ženskami v nočnih barih in bordelih ni razlike.«

Resid Hafizović, profesor na islamski univerzi, je prvi izpostavil problem potencialnega ekstremizma v bosanski družbi. Predstavnik bosanske policije je pred kratkim priznal, da obstaja naraščajoča grožnja »terorizma z muslimanskim karakterjem«.

Marca lani so aretirali skupino petih moških, v kateri so bili štirje vahabiti iz Sarajeva. Vodja skupine, sicer bivši borec brigade Al-Mujahedeen, je imel sponzorje iz Nemčije in Avstrije, ki so mu pomagali priti do eksploziva. V povezavi z aretacijo je policija izvedla preiskave na težko dostopnih gorskih predelih in našla zaloge orožja ter vojaške opreme, ki so jo uporabljali za urjenje.

VIR

Poligamija v VB: Na tisoče moških molze državo za podporo žena

Visoki Somalijec je deloval precej impresivno v sivi obleki in sveže zlikani srajci. Poklonil se je sodniku, ga nazval z gospodom in prosil, naj dovoli ženi Fatimi in njunemu sinu ostati v Veliki Britaniji. Fatima je tiho sedela poleg svojega moža.

Sodnik je tiho poslušal. Verjetno je iz preteklih izkušenj vedel, kaj sledi. Abdi je dodal, da Fatima ni njegova edina žena. Njegova druga žena je veliko mlajša. Z njo ima trinajstletno hčerko. ''Redno ju obiskujem,'' je dejal Abdi. ''Ničesar nisem zagrešil. V Somaliji je povsem normalno imeti dve ženi - tudi tri ali štiri. Fatima je moja žena in ne bi smela biti deportirana.''

Ni imel veljavnih dokumentov, s katerimi bi dokazal, kje ali kdaj se je poročil z ženskama, kar je sprožilo vprašanje o veljavnosti poroke po somalijskem ali britanskem zakonu.

Ta zgodba je le primer naraščujočega trenda poligamije v Veliki Britaniji. Uradno so take zveze kaznovane z največ sedmimi leti zapora, v Angliji in Walesu so prepovedane že od leta 1604. A odgovorni ne ukrepajo.

Zadnja raziskava je pokazala, da je približno 1000 moških v Veliki Britaniji poligamistov, nekateri pa trdijo, da je njihovo število mnogo višje. Neimenovani imam iz severnega Londona pravi, da je takih moških vsaj 4000. A to še ni vse.

Raziskovalci so prišli do zaključka, da lahko musliman za vzdrževanje žena pridobi več kot 10,000 funtov državne podpore na leto, če se je z njimi poročil v državi, v kateri je poligamija nekaj običajnega, kot so na primer Bangladeš, Pakistan, Indija, Somalija in Savdska Arabija.

Primer: moški lahko prejme 92,8 funtov državne podpore na teden za prvo ženo in nadaljnjih 33,65 funtov za vsako naslednjo. Če ima štiri žene, to znese skoraj 800 funtov davkoplačevalskega denarja na mesec. Poleg tega je poligamist upravičen tudi do 1000 funtov otroškega dodatka za vsakega otroka.

Vlada vztraja, da je poligamije manj, odkar je bil leta 1988 sprejet zakon o imigraciji, s katerim je bilo moškim oteženo pripeljati s seboj še drugo, tretjo ali četrto ženo.

Zaradi lastne varnosti anonimna štiriintridesetletnica, ki živi v Bangladeški skupnosti v vzhodnem Londonu, je razkrila, kaj se dogaja. Po njenih besedah se za izigravanje sistema uporablja različne trike. Pogosto že poročeni moški odpotujejo v eno izmed prej omenjenih držav in se tam poročijo z novo ženo. Žene pridejo za njimi s pomočjo turistične vize, študentske vize ali delovnega dovoljenja. Ko pa jim viza ali dovoljenje potečeta, preprosto ostanejo tu in se skrivajo po domovih svojih možev.

Pravi, da ženske trpijo zaradi poligamije. ''Prve žene so pogosto obupane, saj jih je sram, da je njihov mož vzel novo,'' je rekla. ''Mnoge žene so tu že leta, a jim ni bilo dovoljeno, da bi se učile angleško, kaj šele, da bi same zapustile hišo. Nikogar nimajo, na katerega bi se lahko obrnile.''

Zagovorniki poligamije trdijo, da v Koranu jasno piše, da ima lahko musliman največ štiri žene, pri čemer je dolžan z vsako ravnati enako.

Zveza davkoplačevalcev se je pritožila: ''Poligamija tu ni uradno dovoljena, zakaj bi torej morali britanski davkoplačevalci plačevati za dodatne ugodnosti poligamistov?''

VIR