Nacionalizem v Rusiji

Danes predstavljajo nacionalistične skupine, ki jih je ruska oblast dolgo podpirala, resno grožnjo za varnost v državi.

Rusija se je v zadnjih letih soočala s številnimi grožnjami – od čečenskih teroristov do zaskrbljujoče nizke rodnosti. Po pričevanju virov blizu ruski obveščevalni službi, pa se oblasti v času ekonomske recesije najbolj bojijo stvari, ki jo ogromno Rusov vidi kot izhod v sili – nacionalizma.

Prvega maja, ko so se po moskovskih ulicah valile množice različnih organizacij, so največ pozornosti poželi prav nacionalisti, ki so se zbrali na postaji podzemne železnice in vzklikali gesla kot so “Rusija Rusom” in “deportirajmo nezakonite priseljence”. Shod je z izjemo parih aretacij minil brez incidentov, ampak je bil vseeno dokaz, da ima nacionalizem v državi z ogromno priseljencev, revščino, nezaposlenostjo in rastočimi cenami potencial za vzpon v političnem prostoru.

Tako misli tudi najbolj znan ruski nacionalist Alexander Belov, ki je ruska ustreznica Nicka Griffina iz BNP (British national party). “Moji cilji so preprosti”, pravi s tihim a odločnim glasom. “Ne želim si, da bi iz delov Moskve nastala getoizirana naselja. Mesto je že sedaj polno sosesk, kjer Rusi niso dobrodošli in to je nesprejemljivo. Moskva je rusko mesto in bo tako tudi ostalo!”
Belov je izobražen in poslovno uspešen človek, ki med drugim vodi Gibanje proti nezakonitemu priseljevanju DPNI, eno največjih ruskih desničarkih organizacij. Zelo znano je njihovo zavzemanje za to, da bi za priseljence iz bivših sovjetskih republik uvedli vize, s čimer bi večino tujih delavcev poslali nazaj domov.

Pogovarjanje z Belovom in njegovimi sodelavci je srh vzbujajoče. V enem trenutku se pritožujejo nad korupcijo Putinove vlade in da bi se morala bolj spoštovati demokratična volja ljudi, v naslednjem pa že pridigajo o očiščenju Moskve vseh, ki nimajo bele kože in rangirajo rasne skupine po razvitosti njihove kulture.

“Priseljevanje bi moralo biti izključno v korist družbe, zato bi morali dovoliti ostati samo tistim priseljencem, ki posedujejo znanja, ki domačemu prebivalstvu manjkajo,« pravi Viktor Yakushev, ogromen človek z obrito glavo, ki trdi, da ima dve diplomi in velja za vodilnega ideologa DPNI. »Ne morete zanikati dejstva, da so različne rase na različnih razvojnih stopnjah. Poglejte npr. koliko črncev je zaprtih v Ameriki in to po vseh teh letih pozitivne diskriminacije. V naši okolici lahko pogledate Azerbajdžan, od koder k nam prihaja ogromno priseljencev. Njihova družba je fevdalna. To so necivilizirani ljudje, ne razumejo evropske civilizacije.«

Takšna retorika je strašljiva, ampak naleti na plodna tla pri mnogih Rusih, ki so znani po svoji sovražnosti do vseh z ne-slovanskimi potezami. Ta ksenofobna nagnjenja se odražajo na mnogo različnih načinov, od solarijev, ki zaposlujejo afriške študente in jih opremljajo z napisi “Svojo polt sem dobil tu!” do nasilnih napadov na priseljence v Moskvi in drugod po Rusiji.

Po uradnih statistikah je bilo v letu 2008 293 rasističnih napadov, v katerih je umrlo 122 oseb. Alexander Brod je vodja Moskovskega urada za človekove pravice in pravi, da ta številka predstavlja zgolj vrh ledene gore. Glede na to, da je veliko priseljencev v Rusiji ilegalno se napade bojijo prijaviti policiji, nekateri celo pravijo, da so policaji v bistvu še hujši od obritoglavskih tolp.

Belov je na intervju prišel direktno s sodišča, kjer je bil osumljen spodbujanja rasne nestrpnosti, za kar mu grozi leto in pol zaporne kazni. Po mnenju mnogih so ravno ta preganjanja dokaz, da so ruske oblasti pričele resno jemati nacionalistična gibanja kot so DPNI ali Slovanska zveza.

Problematiko dobro ponazarja pred kratkim posnet dokumentarni film Rusija 88. Film govori o obritoglavski tolpi, ki z digitalno kamero snema napade na priseljence in jih nato objavlja na Youtubu. V vlogah skinheadov so sicer najeti igralci, oblačila in rekviziti pa so bili vsi nakupljeni na ruskih spletnih trgovinah. Prav tako je večina dialogov pobranih z raznih spletnih forumov ali uličnega slenga.

»Ljudje zaradi sistema nimajo legalnih možnosti, da bi izrazili nasprotovanje nezakonitemu priseljevanju,« pravi Yakushev. »To pomeni, da bo ulično nasilje samo še naraščalo. Še več bo umorov in bombardiranja.«

»Rasizem je kot zmaj, ki mu odrežeš glavo in mu nato takoj zraste nova,« meni režiser filma Rusija 88, Alexander Brod. »Oblasti se trudijo zatreti ksenofobijo s kazenskimi ukrepi, ampak edini način, da se jo izkorenini iz družbe je v odpravi razlogov zanje – revščina, nezaposlenost in mladina brez prihodnosti.

VIR