EU zapravi za oglaševanje več kot Coca-Cola

Raziskava s strani organizacije Open Europe je pokazala, da so EU kampanje izrazito pristranske in da EU zapravi zanje več denarja kot znaša globalni proračun za oglaševanje Coca-Cole.

EU je za lastno promocijo v letu 2008 porabila 2,4 milijarde evrov, kar je več kot Coca Cola za oglaševanje po vsem svetu, navaja britanska nevladna organizacija Open Europe (Coca-Cola zapravi 2 milijardi dolarjev letno, op.p.). Ta denar je EU porabila za sofisticirano informiranje in komunkacijsko strategijo, ki je namenjena “prodaji” EU in njenega političnega sporočila državljanom. Milijarde evrov EU na leto porabi tudi za spodbude skupni evropski kulturi in državljanstvu z eni samim ciljem - ljudi pridobiti za skupni evropski projekt, poroča Open Europe.

Poročilo organizacije Open Europe ugotavlja, da namen EU ni zagotavljanje nevtralnih in objektivnih informacij, ampak propaganda, ki bi ljudi pripravila do tega, da bodo naklonjeni evropski integraciji.

Direktor ustanove Open Europe, Lorraine Mullally, je dejal: »Davkoplačevalci ne bi smeli plačevati računov za oglaševalske akcije, zaradi katerih naj bi vzljubili EU. Unija za izboljšanje svoje podobe potrebuje radikalno reformo in ne dragih marketinških kampanj.«

Za te kampanje je EU začenjala namenjati več sredstev po seriji propadlih referendumov, ki so pokazali na njeno nepriljubljenost med državljani. Prav tako so dobili resno sporočilo z zadnjo raziskavo, ki je pokazala, da samo 2 odstotka »Evropejcev« vesta, da so naslenje leto volitve v Evropski parlament in da je zainteresiranost zanje rekordno nizka.

VIR

Sodišče prepovedalo Madžarsko gardo

Sodišče v Budimpešti je prepovedalo Madžarsko kulturno-obrambno organizacijo (Magyar Garda). V dvodnevni obravnavi je sodnik Arpad Pataki zaključil proces, ki se je vlekel že dve leti.

Tožilstvo je zatrjevalo, da je omenjena organizacija kršila ustavo, ko je lansko leto s shodi v Tatarszentgyorgyju skušala opozoriti na naraščanje kriminalnih dejanj povzročenih s strani Ciganov. Madžarska kulturno-obrambna organizacija (v nadaljevanju MG), ki se je branila s pomočjo odvetnika za človekove pravice Dr. Tamas Gaudi-Nagyja, je na sodišču zatrjevala, da MG ni politična stranka ampak civilna organizacija in da med njenimi aktivnostmi ni niti ene nezakonite.

MG je civilna kulturno-obrambna organizacija, ki jo je leta 2007 ustanovilo 10 članov (med njimi tudi bivši madžarski obrambni minister Lajos Fur). Vodi jo Gabor Vona, trenutno pa ima preko 1500 članov. Njeni člani sicer niso oboroženi, ampak se urijo za različna področja zaščite civilne družbe.

Gibanje kljub prepovedi zaenkrat deluje naprej, njihov odvetnik pa je že napovedal pritožbo razsodbo sodišča. Voditelj MG Gabor Vona je za www.barikad.hu podal spodnji intervju:

Sodišče v Budimpešti je prepovedalo MG. Je to za vas presenečenje?

Glede na to, da se je na sodišče vršil gromozanski pritisk s strani Madžarske in tudi tujine, me ta razsodba ne preseneča. Ampak po današnjem zaslišanju sem naravnost šokiran. Sodnik je korektno vodil zaslišanje, s strani tožilstva pa je bilo mogoče opaziti popolno pomanjkanje dokazov. Zato mi ni jasno kako je lahko sodnik razsodil na tak način in moram reči, da sem nad njim še bolj razočaran kot nad samim tožilstvom.

Kako je sodišče utemeljilo svojo odločitev?

Nisem še dobil kopije razsodbe, ampak izgleda kot da gre pri njej za pravni prevod pisanja levičarskih/liberalnih medijev in političnih obtožb proti gardi. Obtožbe so se osredotočale predvsem na frazo »romsko nasilje«, kršenje ustavnih pravic in našo uniformo, ki se je nekateri »utegnejo bati«. Nisem odvetnik, ampak vse skupaj je izpadlo precej nestrokovno. Sodišče ni imelo nobenih pravnih referenc, ampak se je sklicevalo na dokaze »slišal-rekel«. Prav tako je pri svoji odločitvi upoštevalo negativno mnenje predsednika in političnih strank. Od kdaj lahko politika vpliva na razsodbe sodišča?

Sodba ni dokončna. Se boste pritožili?

Zagotovo nas ne bo zaustavil pik komarja! O tem sem se posvetoval z našim odvetnikom, ki se prav tako strinja z mano. Naš odvetnik Tamas je bil drugače odličen med zaslišanjem. Pogovarjal sem se z naključno pričo procesa, ki je po govoru Tamasa celo spremenila svoje mnenje in se postavila v bran garde.

Torej se boste borili za gardo…

Seveda! Pomembno je, da se zavedate, da nas ne druži samo nek pravni dokument. Ustanovili smo MG in skrbeli za njo. Ne glede na razplet dogodkov bomo nadaljevali s svojim delom, morda v okviru drugega društva ali civilne skupine. Druži nas skrb za narod!

Kaj se bo zgodilo pa z »resnično« gardo?

To je bistvo vsega. Madžarske garde (The Hungarian Guard Movement) se sodba sploh ne dotika, ta se osredotoča samo na zvezo (The Hungarian Guard Association). To je izrecno potrdilo tudi sodišče. Drugače pa nam vse te tožbe po sodiščih samo koristijo. Kar naprej dobivam e-pošto in SMS sporočila v katerih me ljudje sprašujejo kako se lahko včlanijo. Pričakujemo množico novih članov, kar vsekakor spodbujamo. Naši nasprotniki nam z raznoraznimi napadi na nas samo koristijo!

VIR

Resničnost človeških ras

Zavedam se, da gre za precej delikatno temo, ki v običajnih razgovorih med ljudmi spodbuja predstave o koncentracijskih taboriščih in nacističnih križih. Kljub temu gre za pomembno vprašanje, ki si ga mora razčistiti vsak domoljub. Ker bi vam pri tem rad pomagal in ker sem naravno nagnjen k razbijanju tabujev, vam predstavljam ta filmček, ki po mojem mnenju zavzema realno stališče do omenjene problematike.

Papež nasprotuje izbrisu spolov

Papež Benedikt XVI je rekel, da je zavarovanje človeštva pred homo- in transeksualnim vedenjem ravno toliko pomembno kot ohranitev deževnega pragozda.

Svojo trditev je utemeljil s tem, da božja stvaritev ni omejena samo na ohranjanje okolja, ampak tudi na varovanje človeštva pred samouničenjem. V svojem govoru vatikanskemu osebju je izrazil nasprotovanje t.i. teoriji spolov, ki briše razlike med moškim in ženskim spolom, kar ima lahko po njegovem mnenju pogubne učinke za človeštvo.

Teorija spolov raziskuje seksualno usmerjenost, vloge, ki jih družba dodeli posamezniku glede na njegovo spolno pripadnost in kako ljudje sprejemajo svojo biološko identiteto. Homo- in transeksualci to teorijo poudarjajo kot ključ do razumevanja in strpnosti, ampak papež se s tem ne strinja.

»Pri tem ko RKC brani božjo stvaritev na Zemlji, ne brani samo zemlje, vode in zraka, ampak tudi človeka samega. Deževni pragozd si seveda zasluži zaščito, ampak tudi človeštvo ni do nje nič manj upravičeno. Ne gre za preživeto metafiziko, če o človekovi naravi govorimo kot o moškem in ženski,« je dejal visokim cerkvenim dostojanstvenikom zbranim v razkošni Klementinski dvorani.

»Potrebujemo nekakšno človeško ekologijo, razumljeno na pravilen način.«
Katoliška Cerkev nasprotuje gejevskim porokam. Njen nauk razlaga, da medtem ko homoseksualnost sama po sebi ni grešna, homoseksualni akti vsekakor so.

Rev Sharon Ferguson, vodilna oseba v britanskem gejevskem in lezbičnem gibanju, je označil papeževe opazke za popolnoma neodgovorne in nesprejemljive: »Ko visoki Cerkveni dostojanstveniki dajejo takšne izjave, njihovi podaniki čutijo, da so upravičeni do agresivnega in nasilnega obnašanja.«

Komentar prevajalca:
Sicer mislim da homoseksualci niso ravno sposobni uničiti človeštva, ampak se strinjam s papeževo mislijo, da sama teorija o družbeni skonstruiranosti spolov nima veliko opraviti s toleranco in enakopravnostjo med moškim in žensko. Tako kot to velja še za kakšno drugo delitev človeštva, je teorija o neobstoju spolov za dosego njihove enakopravnosti napačna in ne bo dosegla svojega učinka, ampak bo kvečjemu spodbujala širjenje ekstremnih (fundamentalističnih) idej pri tistih, ki se zavedajo očitne neresničnosti te in podobnih teorij.

VIR

Nemiri v predmestju Malma

Množica mladih je v četrtek (18. decembra) ponovno razgrajala v predmestju Malma (Rosengård) potem ko je eskalirala napetost, ki jo je povzročilo nedavno zaprtje prostorov islamskega kulturnega društva. Nekaj 100 mladih (priseljencev in skrajnih levičarjev) je besnelo že drugo zaporedno noč, zažigali so avtomobile, smetnjake in policiste obmetavali s kamenjem.

Policijska tiskovna predstavnica Ewa-Gun Westford je povedala, da je za policisti težka noč. Požigi avtomobilov in smetnjakov so se začeli dogajati že popoldne, povzročena je bila precejšnja škoda javni lastnini, policiste pa so obmetavali s kamenjem. V času izgredov je bila aretirana ena oseba. Westfordova pravi, da so izgredi povezani z nedavnim zaprtjem prostorov islamskega kulturnega društva v soseski Rosengård, ki je močno naseljena s priseljenci.

Westfordova je še povedala, da so prvotno izgredi izbruhnili zaradi odvzetja prostorov in odstranitve skvoterjev, kasneje pa so se k razgrajanju pridružili še ostali problematični mladeniči, ki so izkoristili situacijo, da so se lahko spopadli s policijo in uničevali.
Napetost se je začela v ponedeljek (15. decembra), ko je policija izpraznila kletni prostor, ki ga je 15 let uporabljalo islamsko kulturno društvo. 24. novembra so ga namreč zavzeli trije najstniki stari od 16 do 18 let, ki so bili odstranjeni in odpeljani na zaslišanje. Odstranitev je potekala mirno, zunaj pa se je začela zbirati množica, ki je protestirala proti zaprtju centra in policijski odločitvi, da s silo odstrani skvoterje. V sredo (17. decembra) so mladi spet poskusili zasesti prostore, a jim to ni uspelo in izbruhnili so izgredi, v katerih je bilo tiste noči priprtih 17 ljudi.

Basem Mahmoud iz Zveze jordansko-švedskega prijateljstva pravi, da je policija prekršila dogovor in pokazala pomanjkanje spoštovanja do muslimanskih prostorov, ker je v njih vstopila v čevljih in s psi na povodcih. Meni, da je to vodilo do neredov.

Kletne prostore je petnajst let uporabljalo islamsko kulturno društvo, ki pa je bilo to poletje obveščeno, da njihova najemna pogodba ne bo podaljšana.
Predstavniki društva menijo, da je šlo za diskriminacijo, predstavniki mesta in podjetja, ki upravlja stavbo pa trdijo, da je odločitev povezana s preureditvijo bližnjega parka in uporabo prostorov za drugačne namene. Prostori bodo namenjeni za tečaje namenjene novim priseljencem, na katerih jih bodo poučili o njihovih pravicah in dolžnostih, ki jih imajo kot najemniki stanovanj na Švedskem.

Vir

Koliko o lizbonski pogodbi odločajo Američani?

darja, četrtek, 11. december 2008

Medtem ko bo predsednik irske vlade Brian Cowen na zasedanju evropskega sveta voditeljem drugih članic EU predstavil načrt za ponovni poskus ratifikacije enkrat že zavrnjene lizbonske pogodbe, so spet glasnejše informacije, da so letos junija Irci na referendumu pogodbo zavrnili predvsem s pomočjo organizacij v ZDA, ki jim močna EU ni pogodu. Pri tem se izpostavlja ime irskega podjetniškega milijonarja Declana Ganleyja, ki menda kampanjo za zavrnitev lizbonske pogodbe financira z denarjem iz ZDA.

Ganley je ustanovitelj evroskeptične organizacije Libertas, kot podjetnik pa služi denar s posli za vojaško industrijo ZDA, ki ji prodaja komunikacijsko tehnologijo. S svojimi poslovnimi potezami in političnimi kampanji je bil že na dnevnem redu evropskega parlamenta, nazadnje septembra letos, ko je Daniel Cohn-Bendit predlagal preiskavo medijskih poročil o Ganleyjevih zvezah s Pentagonom in ameriško obveščevalno agencijo CIA. Domnevno je povezan tudi s konservativno organizacijo Heritage Foundation, ki zastopa mnenje, da močna in enotna EU dolgoročno škoduje interesom ZDA. Njen predstavnik je v pogovoru za ZDF brez zadržkov dejal, da močna EU ni v interesu ZDA, zanje je bolje, da lahko sodelujejo ločeno s posameznimi članicami EU, ki so manjše in šibkejše. Declan Ganley povezave s Heritage Foundation seveda zanika.

Datum za nov irski referendum še ni znan in ga v načrtu, ki ga bo Brian Cowen predstavil voditeljem, najbrž tudi ne bo. Govori se sicer, da naj bi Irce vnovič poklicali na volišča v jeseni 2009, da bi lizbonska pogodba lahko začela veljati leta 2010. V tem primeru bi podaljšali mandat sedanji evropski komisiji, poslance evropskega parlamenta pa bi junija volili po veljavni pogodbi iz Nice, kar pomeni, da bi Španija in Malta dobili manj poslancev, kot bi jih imeli po lizbonski pogodbi.

Medtem ko Cowen o načrtu ne želi podrobneje javno govoriti, se je pred dnevi oglasil irski evropski komisar Charlie McCreevy in povedal, da je treba odločitev Ircev na junijskem referednumu spoštovati, ker je kampanja za zavrnitev pogodbe premagala “moč” medijev in večine politikov. “Živimo v demokraciji. Gospod Ganley se je odločil stopiti na čelo kampanje in Irce prepričati, naj glasujejo proti. Sam je premagal vse politične stranke na Irskem,” prvi McCreevy. Irci so Ganleyja poslušali bolj kot vse druge, dodaja komisar.

Francosko predsedstvo skupaj z irsko vlado išče rešitve, s katerimi bi Irce na ponovljenem referendumu prihodnje leto prepričali, naj vendarle potrdijo lizbonsko pogodbo. Iščejo pravne rešitve, ki ne bi zahtevale vnovične ratifikacije pogodbe v drugih članicah, Irci pa bi imeli zagotovilo, da bodo ohranili suverenost na področju davčne politike, družinske politike, kjer je zanje ključna prepoved splava, ohraniti hočejo suverenost na področju varnostne in obrambne politike, pa seveda svojega komisarja zahtevajo v vsaki evropski komisiji.

V lizbonski pogodbi - ki je sicer tako zapleten pravni akt, da ga razumejo le tisti, ki so ga napisali - je namreč predvideno, da ne bi imele vse članice ves čas svojega komisarja. Irski predlog, da števila komisarjev ne bi zmanjševali, je javno že podprl predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso. Trdi, da evropska komisija s 27 člani ali več lahko učinkovito in dobro dela. Odločno je zavrnil očitke, da že zdaj nekateri komisarji nimajo kaj početi. Barroso kot politik seveda računa, da se nihče več ne spomni, s kakšnimi težavami je našel resor predvsem za romunskega komisarja. Na koncu mu je dodelil resor za večjezičnost in na komisiji vse do zdaj ne morejo prepričljivo razložiti, zakaj je za ta resor potreben potreben komisar, kaj dejansko obsega in katere so njegove naloge v primerjavi z resorjem za izobraževanje in kulturo.

Medtem ko vzdrži argument, ki ga navaja tudi Barroso, da je prav, če imajo države članice v vseh evropskih institucijah ves čas svoje predstavnike, nekateri svarijo, da lizbonske pogodbe nikakor ne gre odpirati v delu, kjer je opredeljena zastopanost držav članic, ker bi s tem spet odprli tudi vprašanje števila glasov v svetu EU in števila poslancev v evropskem parlamentu. To je namreč tako trhel kompromis, da bi nova pogajanja spet trajala zelo dolgo.

Dejstvo je, da je pogodba, ki jo razumejo in jo lahko razlagajo le izbranci, slaba. Dejstvo je tudi, da so takšni gnili kompromisi največ, kar so se voditelji članic EU že nekaj časa sposobni dogovoriti. Koliko bi bila EU močnejša in bolj enotna z lizbonsko pogodbo, je vprašanje. Dejstvo je tudi, da so Irci edini med prebivalci EU o tej pogodbi lahko odločali na referendmu in so lahko politični eliti in uradniškemu aparatu doma, v drugih članicah EU in v Bruslju edini povedali, da so izgubili stik z realnostjo. To pa nima nikakršne neposredne povezave z interesi Declana Ganleyja in ameriške Heritage Foundation, ki sta nezadovoljstvo ljudi s politično elito znala spretno izkoristiti.

VIR

Novi islamski skrajneži

Sinovi francoskih staršev z zidov svojih kaznilniških celic trgajo fotografije golih lepotic in mišičnjakov in jih zamenjujejo s posterji Osame bin Ladna in slogani Al Kaide

Jure Erznožnik

V našem okolju si je za zdaj težko predstavljati, da bi koga zaradi kaznivih dejanj za pet let poslali v zapor, tam pa bi v času prestajanja kazni sprejel drugo veroizpoved, denimo islam. A v nekaterih evropskih državah je to vse pogostejši pojav. Razlogi za spreobrnitev so najrazličnejši, pogosto je to nasilništvo nad novodošlim zapornikom, ki, kadar ne gre za povratnika, v jetniško okolje pride povsem nepripravljen. Potem ko ga nekajkrat zlorabijo, ga uprava zapora premesti v celico k »nekemu nenevarnemu muslimanu«, ki ne je svinjine in se ob petkih posveča molitvi. Ta novincu ponudi »zaščito« pred nasiljem, tudi prisilnimi spolnimi odnosi, ki bi jih bil novinec sicer lahko deležen, a hkrati postane nekakšen njegov guru, ki ga uči pravil zaporniškega življenja. V francoskih zaporih danes sedi kakih 60 tisoč obsojencev, po mnenju nekaterih pa naj bi jih bilo od 50 do 80 odstotkov muslimanov. Islam je tako postal najmočnejša veroizpoved v zaporniškem okolju.



Čeprav v institucijah laične države ni dovoljeno javno izkazovanje verske pripadnosti, v večini francoskih zaporov zastanejo vse dejavnosti takoj po mujezinovem klicu k molitvi, ki se razlega iz CD-predvajalnika najradikalnejšega med zaporniki. Prvi zaporniki z dolgo brado in s Koranom pod pazduho so se po zaporih začeli sprehajati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, njihovo število in organiziranost pa sta do danes pridobila precejšnjo veljavo. V nekaterih zaporih se morajo notranji strukturi podrejati celo pazniki, saj jih je premalo, da bi si jo upali ignorirati. Nekateri pridigarji namerno storijo kaznivo dejanje, da bi se v zaporu posvetili pridobivanju novih pripadnikov radikalnih islamskih struj, in to med potomci priseljencev iz držav Magreba, pa tudi med »staroselci«. »Najhvaležnejši material« so zaporniki, ki zavračajo vsakršno avtoriteto, osebnostno šibki in tisti brez sleherne verske izobrazbe. Neki sodnik, ki se ukvarja s področjem protiterorizma, pravi, da so fundamentalisti v zaporih posebno velik logistični izziv, saj če so skupaj, prej ali slej začnejo kovati zarote, če jih razselijo po različnih oddelkih ali zaporih, pa z radikalnimi idejami okužijo druge jetnike. Zato jih morajo kar naprej seliti in nadzorovati. Česar donedavno ni opazila Sarkozyjeva notranja ministrica Michèle Alliot-Marie, že leta zaznavajo statistike in pazniki; v zaporih je vse več zapornikov, ki so po rodu Francozi, islamsko vero pa sprejmejo v znak odpora do institucij Republike, ki so jih v zapor poslale, torej kot izraz sovraštva do pravne ureditve zahodnih družb. V nekaterih zaporih polovica jetnikov spoštuje zapovedi svetega meseca ramazana, med njimi pa je kar tretjina »izvornih« spreobrnjenih Francozov, ki med drugim pozivajo k prenehanju pitja kokakole, pijače nevernikov, in si izmenjujejo kasete s protiizraelskimi in protizahodnimi sporočili. Z zidov celic so strgali fotografije golih lepotic in mišičnjakov, zamenjali so jih posterji Osame bin Ladna in napisi, ki aludirajo na dejavnost Al Kaide. Neko poročilo kaznilniških oblasti razkriva, da naj bi bilo v jetnišnicah po vsej državi kar 450 islamistov s skrb zbujajočimi vedenjskimi vzorci: 80 med njimi jih je obsojenih zaradi terorističnih dejanj in sodelovanja z mednarodnimi terorističnimi celicami, 150 pa jih po ugotovitvah kaznilniških oblasti goreče poskuša spreobračati morebitne nove privržence. Pojavljajo se primeri, ko si konvertiti s krajšimi obsodbami po prestani kazni ne želijo več v domači kraj, temveč v afganistanska teroristična oporišča, kjer naj bi se naučili pravega vojskovanja.



Skrb zbujajoče je, da francoske vlade v skoraj dvajsetih letih na tem področju niso pripravile nobenih ukrepov, čeprav so na rast števila skrajnežev opozarjali pazniki in statistike. Pomenljiv je tudi podatek, da v državi s skoraj 10 odstotki muslimanskega prebivalstva in toliko kaznjenci islamske veroizpovedi za njihovo duhovno oskrbo skrbi le sto imamov, za manjšinsko katoliško jetniško populacijo pa kar šeststo duhovnikov. Duhovna oskrba muslimanskih zapornikov je tako prepuščena skrajnežem.

Notranje ministrstvo se je septembra na skrb zbujajoče razmere v zaporih le odzvalo in 24 tisočim paznikom, policistom in sodnikom razdelilo priročnik o odkrivanju islamskega fundamentalizma v kaznilniškem okolju.

VIR

Mednarodni dan migrantov

16. december 2008, Posebna objava

Po ocenah ZN se je število mednarodnih migrantov v svetu v obdobju 1960–2005 več kot podvojilo, in sicer z ocenjenih 75 milijonov na 191 milijonov v letu 2005. Tudi v Sloveniji opažamo podoben trend po letu 2004 - v letu 2007 se je priselilo 29 tisoč oseb, od teh je bilo 27 tisoč tujih državljanov.

18. december velja za mednarodni dan migrantov. Na ta dan leta 1990 je namreč Skupščina Združenih narodov (ZN) sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin. Kot mednarodni dan migrantov pa ga je razglasila 4. decembra 2000 in sicer zaradi vse večjega števila mednarodnih selivcev po vsem svetu.
Po zadnjih ocenah Združenih narodov je bilo junija 2005 med vsemi prebivalci na svetu (teh je bilo 6.5 milijarde) 2,9 % mednarodnih selivcev.

Vedno več ljudi se seli Po ocenah Združenih narodov se je število mednarodnih selivcev v svetu v obdobju 1960–2005 več kot podvojilo, in sicer z ocenjenih 75 milijonov na 191 milijonov. Na številčnost mednarodnih selitev pomembno vpliva tudi razpad nekaterih večjih držav, selitve znotraj katerih so se pred tem obravnavale kot notranje selitve. Po ocenah Združenih narodov je bila približno 1/5 povečanja števila mednarodnih selivcev v svetu v obdobju 1960–2005 prav rezultat teritorialnih sprememb v državah Vzhodne Evrope.

Med selivci znotraj EU največ državljanov Poljske in Romunije

Eurostat po zadnjih podatkih ugotavlja, da so se državljani držav članic EU-27 v obdobju 2002–2006 selili več kot pred tem obdobjem, hkrati pa je EU ostala zanimiva za priseljevanje državljanom iz držav, ki niso članice EU. Po teh podatkih je bilo v letu 2006 med priseljenimi tujci znotraj držav članic EU največ državljanov Poljske (okoli 290.000 oseb) in Romunije (230.000 oseb), obojih tudi v relativnem smislu.

Tudi v Sloveniji se priseljevanje iz tujine, in sicer predvsem po letu 2004, povečuje: v letu 2007 se je v Slovenijo priselilo 29.193 oseb, od tega 27.504 tujih državljanov. Selitve za kratek čas Cenejši prevoz in več možnosti za potovanja omogočajo kratkotrajnejše in ciklične selitve, pojavljajo pa se tudi nove oblike selitev. Tuji državljani, priseljeni v Slovenijo v zadnjem času, se večinoma priselijo z namenom, da ostanejo v Sloveniji manj kot eno leto. Ti lahko svoje bivanje v Sloveniji sicer pozneje obnovijo oz. podaljšajo. Slovenija je med državami članicami EU država z največjim deležem tujcev, državljanov držav, ki niso članice EU, in sicer je ta v letu 2006 znašal 90 % vseh v Slovenijo priseljenih tujcev, v letu 2007 pa je bil ta delež 90,4-odstoten.

V Slovenijo se tuji državljani priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov

Med selitvami v svetu praviloma prevladujejo selitve iz ekonomskih razlogov, ob oboroženih krizah pa se povečajo migracije iz humanitarnih razlogov. Med tujci, ki so se v letu 2007 priselili v Slovenijo, se jih je največ, 77,6 %, priselilo zaradi dela, tudi sezonskega, ali da bi se zaposlili.

V Slovenijo priseljeni tuji državljani so večinoma mlajše osebe

Pomemben delež v Slovenijo priseljenih tujcev v državi ostane. Od prebivalstva Slovenije konec 2007 je bila več kot desetina (11,9 %) rojenih v tujini, medtem ko je bilo 3,4 % med prebivalstvom Slovenije tujih državljanov.

Ker se priseljujejo predvsem mladi (med priseljenimi Slovenijo že več desetletji prevladujejo osebe v starosti 20–29 let, in sicer od leta 2000 v povprečju 34,9 % vseh letno priseljenih), priseljevanje ugodno vpliva ne le na številčnost prebivalstva v državi, temveč tudi na starostno sestavo prebivalstva. Ta se sicer v zahodnem svetu pospešeno nagiba v prid starejših. Vendar demografi opozarjajo, da priseljevanje ni rešitev problema starajočega se prebivalstva v zahodnem svetu, kamor se uvršča tudi Slovenija. V Sloveniji je bil delež prebivalstva, starega 65 let ali več, prvič večji od deleža prebivalcev, mlajših od 15. leta sredi leta 2003. Od tedaj dalje se to razmerje vedno bolj nagiba v prid starih 65 let ali več.

Razmerje med spoloma v EU pri priseljencih enakomernejše kot v Sloveniji

Med tujci; ki se priseljujejo v Slovenijo, prevladujejo moški: v letu 2007 jih je bilo 82,7 %. V letu 2006 je bilo med tujci, priseljenimi v države članice EU, največ moških prav med tujci, priseljenimi v Slovenijo. Med tujci, priseljenimi v druge države članice EU, sta bila spola enakomerneje porazdeljena, v sedmih državah članicah EU pa je bilo med priseljenimi tujci več žensk kot moških, največ med tistimi, ki so se priselili na Ciper, in sicer je bilo med njimi 64,1 % žensk. Na ravni EU je bilo po ocenah Eurostata med priseljenimi tujci nekaj več kot 50 % moških.

Izobrazba v Slovenijo priseljenih tujcev je nizka

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo med delovno aktivnimi tujci, ki so se v Slovenijo priselili v letu 2006, največ, 60,0 %, oseb s končano osnovno šolo, končano srednjo šolo je imelo 34,7 %, 3,0 % teh oseb pa so imeli končano višjo šolo ali višjo od te.

Avtorica:

Janja Povhe

VIR

Pesem v razmislek...

V VRTINCU KRIZ
(Igo Gruden)

Ozri se kamorkoli, same krize:
duhá, srcá, morale in miru.
Vseh kriz že sit človeka človek grize,
državniki pa krog zelene mize
kot mesečniki v težkem blodnem snu
se z narodi igrajo brez strahu.

VIR: Igo Gruden - Pesnikovo srce. Ljubljana, 1946

Več o njem

Nacionalni interesi?

Interesi določenih politikov tako že davno niso več skladni z dejanskimi narodovimi interesi. Cilji njihovega delovanja postanejo izenačeni s cilji, željami ali zahtevami njihovih "gospodarjev" - lahko političnih tekmecev, koalicijskih partnerjev, močnih gospodasrtvenikov, domačih ali tujih korporacij, ali pa celo kriminalnih združb, morda mafije.



Podatkov, ki so jih o vlogi slovenskih veljakov v orožarskih poslih zbrale mnoge obveščevalne službe, tako nikakor ne gre zanemariti. Tovrstni dosjeji resno ogrožajo suvereno odločanje najvišjih predstavnikov naše države; in ne samo v odnosih s Hrvaško. Vedenje nekaterih "poslovnih partnerjev" naših trgovcev z orožjem, naj bi ti že davno posredovali nekaterim tujim tajnim službam. Takšni, za politike nadvse obremenilni podatki, so odlično sredstvo pritiska. Najhuje pa je, da jih tuje obveščevalne službe uporabijo za uveljavljanje pomembnih, strateških interesov njihovih držav. Posledice tovrstnih, napačnih strateških odločitev pogosto zaznamujejo tudi življenja bodočih rodov ali pa postanejo vidne šele po določenem času.
Morda gre v orožarskih zgodbah iskati bistvo naše nemoči pri reševanju odprtih vprašanj z Republiko Hrvaško. Ta ima zagotovo v rokah izjemen adut.

VIR: Matjaž Frangež - Kaj nam pa morete! Od trgovine z orožjem do Depale vasi. Ljubljana, 2007, str.19.

http://www.orozje.info/

Nemiri v Grčiji - RAZLAGA

Povod: 6. decembra je policist do smrti ustrelil 15-letnega šolarja. Kasneje je bilo ugotovljeno, da za to dejanje ni imel dovolj legitimnega razloga.

Vzrok: (Pre)visoka toleranca do nezakonitega in anti-socialnega vedenja. Mednarodni tisk sicer za sedanjo krizo obtožuje slabe gospodarske in socialne razmere v Grčiji, kar bi naj bila posledica visoke vpletenosti države v gospodarstvo.

Posledice: Na ulicah Aten in drugih grških mest sedaj že štirinajst dni skupaj potekajo neredi, ki so jih sprožile skupine mladih moških, ki sami sebe opredeljujejo za anarhiste. Škoda je zaenkrat ocenjena na več kot 100 milijonov evrov, samo v Atenah je bilo razdejanih preko 400 trgovin.

To je drugače problem s katerim se bo morala Grčija v prihodnje resno spoprijeti, ampak s sedanjimi nemiri ima bolj malo veze. Grčija je ena izmed južnoevropskih držav, ki so demokratično ureditev obnovile relativno pozno, šele leta 1974. Med leti 1967-74 je bila država vodena s strani desno usmerjene vojaške diktature.

Tudi pred tem so bile na oblasti večinoma desničarske stranke, ki so vladale avtoritativno in pogosto nadlegovale ter celo zapirale svoje levičarske politične nasprotnike. Po obnovitvi demokracije leta 1974 je zato levi blok (ki ga predstavljajo socialisti, komunisti in demokratična levica) precej pridobil na priljubljenosti. Vendar ta uspeh ni bil omejen zgolj na politično areno. Enako kot drugod po Evropi je začela levica dominirati tudi na univerzah, v medijih in drugih kulturnih institucijah. Grška zgodovina se je začela pisati z druge pozicije, tudi kulturne norme so se oblikovale skladno z interesi in ideologijo nove levičarske elite.

Institucije, ki so jih povezovali z bivšo desničarsko diktaturo, še posebej policija, so sedaj postale pohlevne in ponižne. Ideje kot je ta o zakonu in redu, so izgubile legitimnost. Če dandanes nekdo izrazi dejstvo, da mora policija uveljavljati zakone in skrbeti za javni red, je nemudoma označen za kripto-fašista.

Promet v Atenah je skoraj na dnevni bazi oviran zaradi raznoraznih demonstracij vseh možnih interesnih skupin. Tudi univerze in srednje šole občasno prekinejo s poukom, saj jih okupirajo manjše skupine študentov, ki nasprotujejo posameznim vladnim ukrepom, ne glede na to kako trivialni so ti.

V Grčiji ni nikakršnega vala policijskega nasilja - zadnji podobni incident se je zgodil davnega leta 1985. Ti nemiri tudi niso podobni tistim, ki so se nedavno odvijali v Franciji. Protestniki v Grčiji so večinoma mladi Grki, ki izhajajo iz srednjega in višjega razreda. Priseljenci navalijo na trgovine šele po tem, ko jim protestniki vlomijo vrata vanje ali z molotovkami razbijejo šipe.

Zato da danes mnogo krajev v Grčiji izgleda kot vojno območje, se torej lahko zahvalimo predvsem opevanju kulture nereda in popolni nesposobnosti policije pri preprečevanju neredov in kriminala.

VIR

Priseljenci pobrali vsa nova delovna mesta, pravi MigrationwatchUK

Skoraj vsa nova delovna mesta v zadnjih sedmih letih so dobili priseljenci, dokazuje študija, ki jo je pred kratkim objavil Migrationwatch UK.

Od leta 2001 se je število zaposlenih povečalo za 1.34 milijona kljub temu pa je število delavcev rojenih v VB padlo za 62.000.

Nasprotno pa se je število priseljencev, ki delajo v VB zelo povečalo, vključno s skoraj pol milijona delavcev iz Vzhodne Evrope.

V analizi študija kaže, da se je od leta 2001 zaposlenost povečala za 1.342 milijona. Nove delavce sestavlja 253.000 državljanov VB in 1.087.000 tujcev. Število delavcev državljanov VB pa sestavljajo tudi priseljenci, ki imajo državljanstvo. Ko te odštejemo dobimo podatek, ki je že zgoraj omenjen in kaže padec števila delavcev rojenih v VB.

VIR1
VIR2

Komentar: Tukaj se opazi očitno zavajanje, ki ga predstavljajo statistike, ki ne temeljijo na narodnosti. Podobno se zavaja glede rodnosti.

Alan Greenspan in spodbujanje k lastništvu

V svoji knjigi The Age of Turbolence. Adventures in a New World (The Penguin Press, 2007) je Alan Greenspan ponovno spregovoril o svojem delovanju na čelu Zveznih rezerv Centralne banke Združenih držav Amerike, ki jo je vodil v letih 1987-2006 in ki je spodbudila nepremičninski balon: "Od začetka 2003 je bila obrestna mera za hipotekarna posojila z rokom vračila trideset let pod 6%, kar je bila najnižja obrestna mera po 60. letih 20. stoletja. Hipotekarna posojila s spremenljivo obrestno mero so imela še nižje obresti. To je spodbujalo sistem prodaje in preprodaje stanovanj, zaradi česar so se cene vzpenjale. Od leta 1994 je število Američanov, ki so postali lastniki, hitro raslo. Leta 2006 je skoraj 69% gospodinjstev imelo v lasti stanovanje, leta 1994 64%, leta 1940 pa samo 40%. Do precejšnjega napredka je prišlo pri Latinoameričanih in črncih, tako zaradi njihove naraščajoče blaginje kakor tudi zaradi vladnih načrtov za hipotekarna posojila (subprime), ki so številnim članom manjšin omogočila, da so prvič v življenju postali lastniki. Zaradi takšnega razvoja lastnine se je več ljudi zanimalo za prihodnost naše dežele in to je dobro znamenje za povezanost in enotnost našega naroda. Nepremičninska lastnina ima danes enako velik pomen kakor pred sto leti. Celo v računalniški dobi so opeke in malta (ali furnir in mavec) to, kar nam daje stabilnost in nam daje čutiti, da smo doma." (str. 229-230).

Pozneje še dodaja: "Dobro sem se zavedal, da izbolševanje pogojev za hipotekarni kredit krepi finančno tveganje in da dostop do nepremičninske lastnine po zaslugi subvencioniranih posojil lahko popači razsodbo trga. Toda ocenjeval sem tudi - in še vedno tako ocenjujem - da povečanje števila lastnikov krepi podporo tržnemu kapitalizmu. Ocenjeval sem torej - in še vedno sem tega mnenja - da je bilo povečanje števila individualnih lastnikov nepremičnin vredno povečanega tveganja. Varstvo pravic lastnine, tako bistveno v tržnem gospodarstvu, zahteva kritično množico lastnikov, ker je samo tako mogoče ohraniti politično podporo" (str. 223).

Še vedno ni gotovo, ali je bilo potrebno, da so Združene države podprle ljudsko podporo tržni ekonomiji. Še bolj vprašljivo je, ali je povečanje števila lastnikov, ki ga je omogočila politika Zveznih rezerv (s 64% na 69%), glede tega igrala sploh kakšno vlogo. Toda ponavljanje tega pogleda na majhno lastnino kot kohezivno silo reda vedno preseneča. Že pred Greenspanovim furnirjem in mavcem je predsednik Sindikalne zbornice lastnikov Pariza, Truitie de Varreux, leta 1937 izjavil: "Stavbni kamni niso samo snov, iz katere so zgrajene nepremičnine, so tudi ena od podpor družbenega reda v svobodni državi."[1] Onkraj tega, kar bi se lahko zgodilo z reklamnimi kampanijami za BTP, se izraža prava filozofija zgodovine: "odgovorni" posameznik mora prevladati nad kolektivom, ki ga vedno sumimo nerazumljivih (in še huje, revolucionarnih) strasti. To je precej znano. Toda za predlogi Alana Greenspana se skriva tudi ena od novih zvijač razuma vladajočih. Gre za to, da se obvladovanim v manjši meri omogoči sodelovati pri gospodujočem redu, tako da ga ne bodo mogli spodbijati, ne da bi tudi sami neposredno trpeli posledic svojega lastnega spodbijanja.

Delničarstvo zaposlenih sloni na popolnoma istem načelu. Ni dovolj pomembno, da bi vplivalo na strateške odločitve podjetja, vendar zveže roke in noge zaposlenim, ki se bodo stežka lotili dejanj, ki bi prizadela produktivnost podjetja, ne da bi tudi sami trpeli posledice. In ne glede na tradicionalne konservativne izjave o navezanosti na zasebno lastnino je treba v tej smeri raziskovati napore tistih, ki poskušajo tako v Zveznih rezervah kot tudi drugje "krepiti podporo trežnemu gospodarstvu".

[1] Nav. v : Remy Butler et Patrice Noisette, De la cite ouvriere au grand ensemble, Pariz, Librarie Francois Maspero, 1977

VIR: Tiskana izdaja Le Monde Diplomatique v slovenščini - December 2008

Izdaja Karla Martela: V Toursu položili temeljni kamen za mošejo

Postavitev temeljnega kamna za novo mošejo v francoskem kraju Tours predstavlja simbolično izdajo junaških podvigov Karla Martela in številnih drugih Evropejcev, ki so se tekom stoletij bojevali proti islamizaciji Evrope.

Proslave ob postavitvi temeljnega kamna za novo mošejo v Toursu – ki stoji v neposredni bližini slavne bitke iz leta 732, v kateri je Karl Martel zaustavil prodirajočo vojsko muslimanov, so se med drugim udeležili alžirski minister za religijo, župan Toursa Jean Germain in nadškof Toursa monsignor Aubertin.

Tours bo dobil svojo megamošejo takoj, ko bodo zbrali potrebnih pet milijonov evrov. Po pričakovanjih naj bi bilo to najkasneje v treh letih, četrtino vsote pa so že zbrali. Zemljo je kupila pariška mošeja, delno je bila subvencionirana s strani Alžirije.


                                      Karl Martel v Bitki pri Toursu

Leta 732 je bila pri Toursu s strani Karla Martela in Frankov poražena vojska muslimanov. Pri tem je šlo za eno najpomembnejših bitk v zgodovini, saj se je zaradi nje zaustavil prodor islama v Evropo – za najmanj 13 stoletij.

Alžirski minister za religijo Bouabdallah Ghlamallah se je ravno zaradi obiska tega dogodka ustavil v Toursu, nato pa se odpravil naprej v Savdsko Arabijo – državo, kjer je izvajanje krščanskih obredov zakonsko prepovedano. Enako pa velja tudi za Alžirijo, kjer se širjenje krščanske vere kaznuje z visokimi odškodninami in celo z zaporom.


                                       Maketa megamošeje v Toursu

Alžirija bo za gradnjo mošeje prispevala 490.000€. Bouabdallah Ghlamallah je svoj medverski dialog, o katerem tako radi poslušajo francoski škofje, dokazal na začetku tega leta, ko je zaprl 10 krščanskih cerkva in svoje dejanje utemeljil s stavkom »jaz si pod evangelizacijo predstavljam terorizem.«

Prav tako je junija 2004 javno okrcal širjenje evangelija med Berberi v Alžiriji. Zatrdil je, da je islam edina vera prebivalcev Alžirije in opozoril, da širjenje drugih verstev na njenem ozemlju nujno vodi v konflikt. »Kri se bo prelivala,« so bile njegove točne besede.


VIR

Poglavje iz Poljšakove knjige Razkrinkajmo prevare

10. poglavje
Tehnologija za preprečevanje socialnega upora z multietnično družbo

Prvi vzrok za razvoj multietnične družbe v kapitalizmu je pohlep kapitalistov po povečanju dobička, za doseganje katerega uvažajo tujo delovno silo (hlapce, sužnje) - tujce, ki se potem v manjšem ali večjem številu naselijo za stalno v deželi gospodarjev. V bistvu je to model razredne družbe na etnični podlagi. In potem nastanejo etnična nasprotja namesto razrednih nasprotij. To je kapitalistom koristna vzporedna posledica kapitalistične družbe. In ko so spoznali koristnost tega, so multietnično družbo prek maske civilne pobude razglasili za nujni del svoje kapitalistične civilizacije. Teh kapitalistov ne zanimajo interesi svojega naroda, ne zanima jih, ali bo njihov narod čez dvesto let kulturno in mogoče tudi rasno popolnoma spremenjen, kajti njihov narod in bog sta kapital in dobiček. Želim, da vsi Slovenci premislijo in spoznajo, kakšna protinarodna pošast sta kapitalizem in kapitalistična elita!

Moderni kapitalizem uporablja multikulturno oziroma multietnično skupnost kot dodatno tehnologijo za zmanjševanje možnosti socialnega upora oziroma revolucije zatiranih slojev. Izhodiščni model multietnične družbe in njenega funkcioniranja je družba v ZDA. Tam ni bilo revolucije in je ne bo, kljub velikim socialnim nasprotjem. Socialna nasprotja so zamegljena z medetničnimi nasprotji.

Imamo že slovenske izkušnje! Najprej je KK[1] za ohranitev svoje oblasti poskrbel za nepotrebno podelitev slovenskega državljanstva 160.000 priseljencem iz nekdanjih jugoslovanskih republik, kar je potencialno ustvarjanje multietnične družbe. Namen te poteze je bil predvsem preprečevanje morebitnega izbruha revolucije (Slovencev). Na ta državljanstva so bili (in so še) vezani nekateri interesi, torej lahko govorimo o masovni politični korupciji. Za to dejanje so odgovorni in krivi KK in Demosovi kolaboracionisti, ne pa Neslovenci, ki so pač izkoristili legalne možnosti, katere so jim ponudili (vladajoči) Slovenci. Novi državljani so deloma zaradi propagande medijev, deloma zaradi učinka pojava SNS svoje glasove na volitvah 92, 96, 97 oddali političnim silam kontinuitete, torej LDS in ZLSD ter seveda Kučanu. Slovenska novokapitalistična elita Kučanovega klana je v interesu kontinuitete svoje oblasti izrabila medetnične napetosti v Sloveniji z manipulacijo Zmaga Jelinčiča in SNS. Še sam sem verjel (nekritično sem nasedel manipulaciji), da je potrebno in mogoče Slovenijo najprej narediti za narodno državo slovenskega naroda in vse drugo "nam bo navrženo" (potem bomo šele uredili socialno državo). Zato sem se vključil v SNS in bil izvoljen v DZ za poslanca na volitvah 92. Izkazala se je čista prevara oziroma politična goljufija SNS in Jelinčiča. Toda on je bil (in je še) le izvajalec navodil strokovnega štaba KK. V letih 91 in 92 je s polno močjo stekla kraja družbene lastnine, razlaščanje in razslojevanje ter obubožanje revnih slojev. Razočaranje in jeza prizadetih sta bila velika, potrebno je bilo kanalizirati v nacionalistično smer, da ne bi morebiti izbruhnila kot socialni upor. To je velika sabotaža KK.

Toda to jim še ni dovolj! KK ima program, da se v prihodnje še poveča multietničnost in multikulturnost Slovenije, saj bi morebiti lahko še bolj manipulirali z medetničnimi nasprotji. Namera je razvidna tudi iz Osnutka predloga prostorsko razvojne politike RS (Ministrstvo za okolje in prostor, 26.11.97), kjer je Slovenija opredeljena kot "etnično križišče in stičišče", predviden je "prost pretok ljudi" in temu sledeče priseljevanje tujcev. Pardon, če bomo v EZ[2], Italijani in Nemci ne bodo več tujci, ampak kvečjemu Neslovenci! Nadalje je v Strategiji RS za vključevanje v EZ (Poročevalec DZ, 4/98, 16.1.98) napisano tudi naslednje: "Zaradi neugodnih demografskih gibanj se mora Slovenija lotiti politike selektivnega priseljevanja. Tudi v prihodnje bo Slovenija križišče migracijskih tokov, zlasti iz južnih delov Evrope. Migracije se bodo z našim vstopom v EZ še okrepile. Priseljevanje bo usmerjeno v mesta in regije." Namere KK so torej očitne!

[1]Kučanov klan obsega slovenski del UM(udbomafija, neformalna združba manjšega dela Udbe in/ali Partije, ki je pripravila in uresničila vnovično uvedbo kapitalizma v Jugoslaviji in v državah nastalih na tem ozemlju ter danes sestavlja nove elite velekapitalistov in njihovih pomagačev) in pridružene novokapitalistične povzpetnike ter pomagače, ki jim je uspelo na podlagi posrednega ali neposrednega sodelovanja z UM. KK je politična mafija, družbi popolnoma nepotrebna; je parazit družbe. Klan se imenuje Kučanov, ker je zadnjih deset let Milan Kučan njegov neformalni vodja."


[2]EZ - Evropska zveza oziroma Evropska unija (EU)

VIR:
Avtor: Marjan Poljšak
Naslov: Razkrinkajmo prevare! : analiza in obsodba vnovične uvedbe izkoriščevalskega kapitalizma v Sloveniji
Izdano: Ajdovščina, september 1998

Komentar: Kot ste sami opazili že staro delo a vseeno ponuja veliko zanimivih in uporabnih informacij, priporočam.

Priseljevanje in Španija

Od leta 2000 je Španija sprejela več kot 3 milijone priseljencev in tako povečala število svojega prebivalstva za deset odstotkov. Do leta 2005 je priseljenska populacija dosegla 4.5 milijone, velika večina priseljencev je Maročanov, Ekvadorcev in Kolumbijcev. Tudi po tem letu je število priseljencev še naraščalo in tako je letos ocenjeno, da 15 odstotkov celotnega španskega prebivalstva, ki znaša približno 41 milijonov, tvorijo priseljenci. Januarja 2008 je tako po podatkih španskih oblasti v Španiji živelo 5.220.000 tujih prebivalcev, velika večina iz držav »tretjega sveta«, vključujoč več kot 100.000 Kitajcev.
Naraščajoče število priseljencev je glavni razlog za rahel dvig španske rodnosti. Od leta 2002 do 2008 je število prebivalstva naraslo za 8 odstotkov, od tega so 6 odstotkov prispevali priseljenci. Mnogo južnoameriških priseljencev je s seboj prineslo izprijeno kulturo tolp, skupine kot so »Latin Kings, Netas, Forty Twos, Chicagos« pa so hitro našle svoje mesto med naraščajočim priseljenskim prebivalstvom.
Med množico prišlekov iz nekdanjih španskih kolonij prežijo na brezposelne, odtujene najstnike in jih novačijo v svoje vrste. Madridska policija je bila v odgovor prisiljena ustanoviti posebno enoto za boj proti južnoameriškim tolpam. Dlje časa trajajoča policijska operacija je bila sprožena po tem, ko so se družine, katerih člani so pripadniki tolp, pritožile da so tolpe najstnike, ki so želeli izstopiti, finančno podkupovale ali pa jim grozile s skrajnim nasiljem. Nedavno zasežen kodeks zakonov tolpe »Latin Kings« razkriva, da so bili tudi za manjše prekrške nelojalnosti krivci kaznovani s pretepanjem do nezavesti, s strani do deset drugih članov tolpe. Ženske izdajalke so bile večkrat posiljene.

Uradne statistike kažejo, da je ena tretjina zapornikov v španskih zaporih, priseljencev iz neevropskih držav. Avgusta 2006 je bilo celotno število zapornikov 64.000, od tega jih 20.000 ni prihajalo iz Španije. Podatki pa ne vključujejo druge ali tretje generacije priseljencev, ki sestavljajo veliko število nasilnih kriminalcev, a so v statistikah obravnavani kot Španci. Zaradi hitrega naraščanja števila priseljenskih zapornikov so španski zapori močno prenapolnjeni, zato je Španski direktorat za izvrševanje kazni formalno zaprosil vlado, da izžene priseljence obsojene v Španiji nazaj v države iz katerih izvirajo.

Vir

Irska vlada je izdala svoje ljudi

Komentar, Declan Ganley in Jens-Peter Bonde

Francoski predsednik je včeraj povedal skupini voditeljev Evropskega parlamenta, da je z irsko vlado naredil sporazum o drugem referendumu s katerim bodo ratificirali LP, ki je bila zavrnjena 12. junija s 53% glasov proti ratifikaciji.

Nobeden od irskih predstavnikov, ki je volili proti Lizbonski pogodbi ni bil vprašan za nasvet iz strani irske vlade preden je ta podpisala pogodbo s predsedujočo EU, Francijo. Irska vlada je preprosto prezrla rezultate referenduma in izdala ljudi, večino, ki je volila Ne.

Ministri vlade skupaj z premiejem so spodbudili ostale vlade, da čimprej ratificirajo LP, tako osamijo Irsko in tako vplivajo na državljane Irske.

In kaj so ponudili v zameno volilcem? Niti beseda ne bo spremenjena v pogodbi, ki je bila že zavrnjena v Franciji ter na Nizozemkem leta 2005, še pod imenom "Ustava".

Niti ena beseda ali pravna obveznost ne bo spremenjena. Ista vsebina bo enostavno postavljena v nov ovoj, kot je Valery Giscard d'Estaing rekla že o zamenjavi iz Ustave v LP. Tokrat pa niti naslova ne bodo spremenili.

To je isti tekst, ki je že bil zavrnjen.

Pravno vprašljivo je tudi to, če se lahko ponovi referendum o istem tekstu v istem parlamentarnem odobju.

V novem ovoju bo veliko lepih besed v Deklaracijah. Te pa nimajo niti najmanjše pravne vrednosti. Ničesar ne bodo spremenile v pogodbah in ne bodo preprečile sodišču v Luksemburgu neposredno odločati proti vsaki stvari, ki jih Deklaracije vsebujejo.

Potem, imeli bodo obljubo komisarja iz vsake države članice. Lepo. Ampak irski komisar bo izbran iz strani večine premjejev in predsednikov v EU. Irska vlada bo lahko podala "predloge" ampak ostale države odločajo.

Dejansko bi bila koncesija, če bi pogodbo spremenili in tako pustili, da vsaka država sama izbere svojega komisarja. To bi bil tudi demokratični napredek, če bi lahko izvolili svojega komisarja v direktnih volitvah npr. na volitvah za EU parlament.

Irska vlada se je preprosto vdala in ne bo niti vztrajala pri tem, da bi Irska sama lahko izvolila svojega komisarja.

Declan Ganley je predsednik Libertas in Jens-Peter Bonde je predsednik EU Demokratov in član EU parlamenta od leta 1979.

VIR

EU vrh bi rad dosegel, da LP stopi v veljavo najkasneje leta 2010.

Predsedujoča Francija in Irska sta sklenili, da bosta na prihajajočem vrhu EU sklenili dogovor, ki bo Irsko prisilil v ponoven razpis referenduma. Če bi Irci takrat glasovali ZA, bi to pomenilo, da LP stopi v veljavo januarja 2010.


VIR

Zakon, ki legalizira diskriminacijo belcev

Nov "zakon o enakosti", ki je bil predstavljen v kraljičinem govoru, bo legaliziral protibelsko in protimoško diskriminacijo na delovnem mestu.

Pod tem novim zakonom bodo podjetja lahko favorizirala ženske ali črne iskalce zaposlitve na škodo belih moških brez strahu pred tožbami.

Nov zakon bo zamenjal sedaj obstoječih devet zakonov o diskriminaciji z enim samim parlamentarnim aktom, ki pojasnjuje, da čeprav pozitivni ukrepi niso obvezni njihova uporaba ne more biti podlaga za pravni postopek.

Dve leti nazaj je policija iz Gloucestershirea morala plačati na tisoče funtov odškodnin, ko je priznala, da so zavrnili 108 potencialnih rekrutov le zato ker so bili beli moški.

V okviru novih pravil bi policija lahko favorizirala ženske in prosilce, ki pripadajo etničnim manjšinam, če bi uspela dokazati, da so premalo zastopani v vrstah policije in da izbrani kandidati ustrezajo vsem standardom.

Nekateri podjetniki so že izrazili kritike na ta zakon, obtožili so vlado, da pritiska na lastnike manjših podjetij medtem, ko bi jim v tem obdobju morala pomagati prenesti krizo.

David Frost, generalni direktor Britanske gospodarske zbornice je komeniral: "Mi mislimo, da vlada ne bi smela spletkariti s socialno enakostjo z zahtevami od malih podjetij. Trenutno se manjša podjetja ukvarjajo s preživetjem in si ne želijo novih bremen."

Poleg tega morajo podjetja, ki si želijo vladnih naročil, ki so letos težka celih 174 milijard funtov, dokazovati, če zaposlujejo črnce, azijce in invalide.

VIR

Kolumna: Temelj »svobodnega in neodvisnega« novinarskega poročanja je prikrivanje, zavajanje in manipuliranje

Letošnje leto, ki se počasi izteka, je bilo v tem oziru še posebej »bogato«, dejansko pa je pomenilo velik korak nazaj za demokracijo, svobodo in enakopravnost. Zakaj? Na prvi pogled nedolžno tvorjenje člankov, prispevkov in raznovrstnih novic, je v resnici močno »orožje« za zavajanje ljudi. Vsakdo ima namreč pravico do dostopa do neodvisnih informacij, toda koliko »neodvisne« in »resnične« so te informacije v resnici?

Slovenci smo v preteklosti imeli izkušnje z manipulacijami javnega mnenja, ki so bile zelo neposredne – na primer vsebina tv poročil, časopisov in radijev, katerih vsebina je bila, poenostavljeno, diktirana s strani slovenskih in srbskih »komunistov«. Dejstva so v medijih predrugačili, prenaredili, jih nekaj izbrisali, nekaj dodali, predvsem pa jim dodali vrednostno konotacijo. Kar je bilo pro-slovenskega, je bilo, kakopak, obsojeno z vso vehemenco, vse kar je utrjevalo tedanjo oblast, pa slavljeno. To se je odvijalo tako neposredno, da je lahko vsak zdrave pameti lahko zaznal manipulacijo, zaradi česar lahko zatrdimo, da je hkrati sejalo seme lastnega uničenja, saj je z »razsvetljenjem« mnogih ljudi, le dodajalo goriva na ogenj odpora in končno oboroženega upora proti jugoslovanski oblasti ter 10 dnevno secesijsko vojno.

Malokdo se še spomni, da kontinuiteta oblasti v Sloveniji ni bila nikoli prekinjena. Prav vsi politiki, ki so bili člani in funkcionarji ZKS ali ZSMS ter drugih satelitskih združenjih, so še danes na oblasti in nadaljujejo s politiko raznarodovanja Slovencev. Prav tako so si v času tranzicije uspeli zagotoviti nadzor nad »neodvisnimi« novinarji in mediji (Večer, Delo, Dnevnik, Poptv, mag, mladina, demokracija in 1001 brezplačnik v skupno milijonski nakladi...). Ti še naprej opravljajo povsem isto funkcijo, kot so jo opravljali v preteklosti – ustvarjanje oblasti naklonjenega javnega mnenja – ne glede na ceno.

Cilj se ni spremenil, le tehnike so se spremenile (hiperprodukcija proizvedenih informacij, v katerih se izgubijo redke resnične informacije). Slovenci pa smo, zaslepljeni z obljubami o vseh mogočih »pravicah« ter materialnih dobrinah in blagostanju, zaspali in začeli pozabljati, da je svet okoli nas oz. družba, ki jo tvorimo, le toliko demokratična in pravična, kolikor se zavedamo njenega izrednega pomena ter kolikor se zavedamo njene inherentne ranljivosti in šibkosti. Nove tehnike temeljijo izključno na naši zaspanosti = nekritičnosti, apatičnonsti in absorbiranju vsega kar naši čuti zaznavajo. Če neko stvar objavi 10 različnih medijev – tiskano, radijsko, televizijsko in celo internetno – potem je že resnica! Ali je res?

Na kratko: problem medijev enačimo s problemom novinarskega poročanja enačimo s problemom uredniške politike. Gre preprosto za trofazni proces 1) nastanka novice (novinar), 2) cenzure (urednik) ter 3) objave (direktor/lastnik). Prav vsaka faza je zlorabljiva in pogosto tudi zlorabljena s strani omenjenih oseb, pri čemer praviloma dominirajo interesi lastnika. Sklicevanje novinarjev na uredniško cenzuro je nesmisel, saj v Sloveniji večino novic »začarajo« že sami novinarji. O novinarskem kodeksu smo že pisali in je tudi dostopen na spletu. Vsakdo lahko sam presodi ali se novice, ki mu jih »servirajo« dejansko skladajo s kodeksom.

V ZDD Hervardi smo že pisali o tem, kako je Slovenski tednik (Janšev brezplačnik, 300.000 izvodov) zlonamerno objavil novico, ki je namenoma krnila ugled društev Hervardi, češ da naj bi šlo za neke vrste hudodelno združevanje, ekstremizem in podobno. Te očitke smo seveda zavrnili z zahtevo popravka, ki je bil brez utemeljitve zavrnjen. Zato na Okrožnem sodišču v Mariboru poteka kazenski postopek zoper novinarja, zoper urednika in medijsko hišo.

Dolgotrajen primer zavajanja, zamegljevanja bistva in skrivanja dejstev je bila referendumska kampanja za EU in za NATO, v kateri pravzaprav ni bilo omogočene kritične misli. Prav tako od začetka leta 2008 ni bilo ene samostojne in resnične novice (kolumne, komentarja...) o vsebini Lizbonske pogodbe, kakor tudi ne o njenem pravnem značaju (gre za ustavo – najvišji pravni akt!!!) ter posledicah v smislu podrejanja (po Lizbonski pogodbi države niso več samostojne, temveč so federalne enote evropske države)...

Takšnih in drugačnih primerov kar mrgoli. Med drugimi pa tudi novica iz kronike 24ur.com (klik), kjer ne le, da ni navedenih dejstev, temveč so onemogočeni komentarji, da bi preprečili ljudem, ki poznajo resnico, to resnico razširiti med ljudi. Na RTV spletu komentarjev sicer niso onemogočili (klik), so pa se spretno izognili navajanju resničnih okoliščin in dejstev. Nekaj več o tem pa je vseeno mogoče najti na spletu Radia Krka (klik), kjer piše kdo je pravzaprav povzročil nesrečo in kako je do nje prišlo.

Zgornji primer podivjanega Cigana je tipično preusmerjanje pozornosti iz pripadnosti etnični skupnosti k pripadnosti starostni skupini – 15 letnikom (najstnikom) – s čimer se v resnici negativizira njihovo pomembno vlogo, ki jo imajo kot odraščajoči člen v družbi, ter ustvarja vtis, da je slovenska mladina »podivjana«, kar je pač daleč od resnice.

Kako se lahko oddaljimo od zmede, ki jo povzroča hiperprodukcija informacij? Predvsem se mora vsak sam prebiti iz okvira naivnega zaupanja v medije in s kančkom kritične misli ter spremljanjem kvalitetnih alternativnih virov, dobiti resnične informacije. Te so dostopne le še tam, kjer jih je mogoče nenadzorovano objavljati in to je na spletu. En izmed takšnih virov je, poleg obstoječih spletnih strani (hervardi.com, tu-je.si) tudi Projekt za Nacionalno Politiko (PNP).


Lovro Škrinjarič

VIR

Politična korektnost v praksi

Isti dogodek, poročanje dveh medijev.

Novica na Radio Krka:

Novo mesto (Vir: Radio Krka) - 7.00h/ Znane so podrobnosti včerajšnje hude prometne nesreče na viaduktu Bezgavec v Novem mestu. Nesrečo je povzročil 15- letni voznik. Umrla je ena oseba, še tri so huje poškodovane, ena lažje. Med poškodovanimi pa so tudi otroci.

15- letni Rom, doma iz Otočca, je z osebnim avtomobilom vozil iz smeri Mirne Peči proti krožišču v Bučni vasi v Novem mestu. Na viaduktu je mladenič čez polno črto prehiteval vozilo pred njim, pri tem pa trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozila 18- letnica doma iz Žabjaka pri Novem mestu. 50- letna sopotnica v vozilu je zaradi hudih poškodb umrla v novomeški splošni bolnišnici. Voznica in še ena mladoletna sopotnica v vozilu sta huje poškodovani, še ena oseba pa lažje. Hujše poškodbe je utrpel tudi mladoletni povzročitelj nesreče.

Petek, 05.12., 19.35h/ Nekaj po 19. uri se je na cesti Novo mesto - Mirna Peč na viaduktu Bezgavec, v neposredni bližini krožišča v Bučni vasi, zgodila huda prometna nesreča. Udeleženi sta bili dve vozili. Umrla je ena oseba, več je poškodovanih, med njimi tudi huje. Med poškodovanimi pa so tudi otroci.

Poškodovane so prepeljali v novomeško Splošno bolnišnico.

Neuradno smo izvedeli, da je vozilo znamke Renault Kangoo vozil Rom, ki naj bi pred tem vozilo ukradel, neuradno na Otočcu in naj bi, neuradno, zaradi neprimerne hitrosti izgubil nadzor nad vozilom in trčil v drugo osebno vozilo znamke VW Golf.

Po pričanju očividcev, Romov, ki se jih je veliko zbralo na kraju nesreče, sta bila v vozilu znamke Golf dve ženski in dva otroka. Med njimi tudi soproga, Matije Brajdiča, ki je bil pomembna priča v sodnem procesu zoper Bojana Brajdiča in Iztoka Šajnoviča. Kot je znano sta bila oba 3. oktobra letos obsojena za suženjstva oziroma trgovine z ljudmi. Matija je takrat pričal njima v breme

Sedaj pa še novica na 24ur.com:

15-letnik povzročil prometno nesrečo

Novo mesto, 06.12.2008, 10:38 | N.D.

Sopotnica v avtomobilu, v katerega se je zaletel 15-letni fant, je zaradi hudih poškodb umrla v bolnišnici. Mladoletnik, ki je huje poškodovan, je prehiteval čez polno črto.

Včeraj se je malo čez sedmo uro zvečer na regionalni cesti na viaduktu Bezgavec v Novem mestu zgodila prometna nesreča. 15-letnik, doma iz Otočca, je vozil iz Mirne Peči proti Ločni.

Na viaduktu Bezgavec je čez polno črto prehiteval vozilo pred njim, pri tem pa trčil v nasproti vozeč osebni avtomobil, ki ga je vozila 18-letnica, doma iz okolice Novega mesta.

V avtomobilu so bile poleg voznice še tri sopotnice. 50-letna sopotnica, ki je sedela desno spredaj in ni bila privezana z varnostnim pasom, je zaradi hudih poškodb umrla v novomeški bolnišnici. Voznica in še ena sopotnica sta hudo telesno poškodovani, tretja sopotnica pa je lažje poškodovana. Prav tako je huje poškodovan 15-letni povzročitelj nesreče.

Radio Krka sicer poroča, da naj bi 15-letnik vozilo ukradel, nadzor nad vozilom pa naj bi izgubil zaradi neprimerne hitrosti.

VIR1
VIR2

Nemčija top destinacija za priseljence v Evropi

To priznanje si je zaslužila s sprejemanjem 10,1 milijona priseljencev v letu 2005, kar ji daje absolutno prednost pred drugimi »top destinacijami«, ugotavlja študija Mednarodne organizacije za migracije (International Organisation for Migration – IOM). Na drugo mesto se je s 6,5 milijoni priseljencev uvrstila Francija, Velika Britanija je bila tretja s 5,4 milijoni, Španija je sprejela 4,8 milijonov in Italija 2,5 milijona.



V vseh preučevanih evropskih državah se je med leti 2000 in 2005 pokazala povečana stopnja rasti priseljenske populacije. Pri tem sta največjo stopnjo povečanja zabeležili Španija s kar 194,2 odstotnim povečanjem in Italija s 54,1 odstotnim povečanjem stopnje rasti imigracij. Države Zahodne in Srednje Evrope so skupaj sprejele 44,1 milijona priseljencev v letu 2005. Pri nekaterih je priseljevanje prispevalo do 85% k rasti celotnega prebivalstva v regiji. Imigranti povprečno predstavljajo okrog 15% prebivalstva v državah Zahodne Evrope.

Študija omenjene organizacije tudi ugotavlja, da je v svetu okrog 200 milijonov migrantov – 2,5-krat več kot v letu 1965. Veliko svetovnih držav temelji na priseljencih, kar dela iz človeške mobilnosti »življenjske odločitve, ki jih poganjajo neenakosti v demografiji, dohodku in možnostih za zaposlovanje med posameznimi svetovnimi regijami.«

»Svet je v gibanju in tega se ne da ustaviti,« trdi Gervais Appave iz Mednarodne organizacije za migracije. »Če bomo še naprej izkoriščali te sile s pravilno izbiro političnih ukrepov, bomo rešili marsikatere anomalije iz preteklosti in znatno prispevali h globalnemu napredku.«

Prav tako se je za skoraj 40% povečala tudi mobilnost študentov, katerim so najbolj priljubljene države Velika Britanija, Nemčija in Francija, ki skupaj dobijo 54% tujih študentov.

Mednarodna organizacija za imigracije je bila ustanovljena s strani vlad nekaterih večjih svetovnih velesil in se osredotoča predvsem na podpiranje »humanih in urejenih« migracij.


VIR

World Migration Report

Irska anketa: 70% proti referendumu in 54% proti Lizbonski pogodbi!

Javnomnenjska raziskava je bila objavljena v časopisu Daily Star.

70% ljudi ne podpira drugega referenduma o Lizbonski pogodbi.

57% bi volilo "Ne", če bi jih ponovno vabili na volišča.

Nova anketa je pokazala, da si 70% ljudi ne želi ponovnega referenduma o Lizbonski pogodbi ter da bi se ob vnovičnem referendumu ponovila zavrnitev.

Anketa je bila opravljena iz strani članov nekdanje Irske katoliške revije, ki so sedaj ustanovili svojo neprofitno raziskovalno organizacijo Gael Pool.

Njihova zadnja mnenjska raziskava je bila objavljena četrtega junija v Irish Sunu in je natančno napovedala, da bo na referendumu 54% volilcev volilo proti Lizbonski pogodbi.

Na dan štetja, devet dni kasneje je rezultat bil 53,4% Ne in 46,6% Ja. Zgrešili so torej le za pol procenta in tako dokazali, da so izdelali najnatančejšo raziskavo v državi. V istem času so izhajale "pomembnejše" in finančno bolj podprte raziskave, ki so kazale, da bodo državljani Lizbonsko pogodbo podprli.

Prešnji teden je Gael Pool anketiral 501 ljudi v Dublinu, Corku in Limericku. Vprašanja so bila zelo preprosta.

Želite drugi referendum o Lizbonski pogodbi?

57% vprašanih jeodgovorilo Ne, 23% Ja in 20% je bilo neodločenih.

Med neodločenimi pa jih je 70% povedalo, da si ne želijo ponovnega referenduma

Ko so ljudje bili vprašani o njihovih volilnih namerah, če bi dobili deklaracije o splavih, istospolnih porokah, nevtralnosti, davkih od dohodka pravnih oseb in Evropskem komisarju ter se odločili o ponovitvi referenduma na tej podlagi so rezultati bili 44% Ne, 29% Ja in 27% je neodločenih. Če bi se neodločeni na dan volitev razdelili na dva enako velika tabora in se odpravili voliti bi rezultati bili dramatični:
57% Ne proti 43% Ja

Raziskovalci pravijo, da so v poglobljeni raziskavi prikazali razpoloženje javnosti in da je ta dober pokazatelj mnenja na ulici. Če ta drži, vlada drsa po zelo tankem ledu in lahko napovedjo drugega referenduma, ki jo špekulantje napovedujejo za naslednji teden zabrede v hude težave.

VIR

Za sodišče izključitev zaradi naglavne rute upravičena

Francija ni kršila svobode mišljenja in veroizpovedi

Strasbourg - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v danes razsodilo, da sta bili muslimanski dekleti, ki zaradi verskih razlogov nista hoteli sneti sneti naglavnih rut, upravičeno izključeni iz francoske šole. Sodišče je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da se svoboda veroizpovedi deklet konča tam, kjer začne veljati načelo svobode veroizpovedi na šoli ter izključitev označilo za "primeren ukrep".

Danes 19 in 20 letni dekleti sta bili pred devetimi leti izključeni iz šole v Normandiji, ker nista hoteli sneti rute niti med športnim poukom. Muslimanki, ki sta nato izobraževanje nadaljevali prek dopisnega šolanja, s tožbo zaradi francoske zakonske prepovedi na evropskem sodišču za človekove pravice tako nista uspeli.


V Franciji sicer od leta 2004 velja zakon, ki na šolah prepoveduje nošnjo izrazitih verskih simbolov, kot so muslimanske naglavne rute, veliki krščanski križi in judovska pokrivala. Čeprav je ob sprejemu sprožil burno razpravo in ponekod izzval ogorčenje, ga sedaj večina Francozov spoštuje.

VIR

V Milanu aretirali načrtovalca terorističnih napadov

Napadalca prijeli zaradi suma mednarodnega terorizma.



V Milanu je policija včeraj aretirala dva moška, ker naj bi načrtovala napade na civilne in vojaške cilje v tem severnem italijanskem mestu in njegovi okolici. Zaporni nalog za dvojico so izdali italijanski protiteroristični preiskovalci.

Aretirana moška, 31-letni Rachid Ilhami in 42-letni Gafir Abdelkader, prihajata iz Maroka, načrtovala pa sta napade na supermarket v kraju Seregno severno od Milana ter na policijske kasarne in urad za priseljence v Milanu.

Oba naj bi bila tako kriva mednarodnega terorizma - gre za obtožbo, ki so jo v italijansko zakonodajo vnesli po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.

Aretirana dvojica je sicer prva, ki ji grozijo tovrstne obtožbe zaradi načrtovanja napadov na ozemlju Italije. Pri prejšnjih primerih je šlo namreč za sum pripadanja logistični celici ali rekrutiranja samomorilskih napadalcev za napade na Bližnjem vzhodu.

V okviru preiskave so sicer prisluškovali telefonskim pogovorom kakih desetih oseb in na ta način razkrili simpatije do mednarodne teroristične mreže Al Kaida, ali se obetajo še kakšne druge aretacije, pa zaenkrat ni znano.

VIR1
VIR2

Italijansko mesto ponuja brezposelnim priseljencem 2000 evrov, če se izselijo

Italijansko mesto Spresiano ponuja brezposelnim priseljencem enkratno izplačilo v višini 2000 evrov, če zapustijo mesto. Mestno oblast Spresiana ima v rokah "ksenofobična" italijanska stranka Severna liga (Lega Nord), ki je italijansko mornarico pred časom pozvala, naj potopi ladje, na katerih se v Italijo vozijo ilegalni imigranti iz severne Afrike, poročajo na spletni strani britanskega časnika Daily Telegraph.

„Vsaki priseljeni družini smo pripravljeni plačati 2000 evrov, če se izseli iz našega mesta,“ pravi 39-letni mestni svetnik Manola Spolverato iz Spresiana, ki leži severno od Benetk. „To je za nas ceneje, kot da bi pomagali družinam v stiski. Nepravično je namreč, da mora mesto nuditi finančno pomoč priseljencem, ki so izgubili svoje službe,“ je dejal.
Vodje Severne lige so odločitev mestnih svetnikov iz Spresiana pozdravile. Ukrep nameravajo sprejeti tudi v nekaterih drugih italijanskih mestih.

Severna liga si prizadeva tudi za večjo avtonomijo bogatih regij na italijanskem severu, na aprilskih volitvah pa je dobila 8 odstotkov glasov, kar je bila podvojitev rezultata iz prejšnjih volitev.

"Podvrženi so bili priseljevanju, sedaj živijo v rezervatih"

Vir1

Vir2

Proti krizi: zastonj nakupovanje ampak le za minutko

Bolonja - Majhne so "sanje", ki se jih lahko kupi v marketu. Konzerva rib, moka, testenine, piščanec,.. Vse kar potrebujemo za vsakdanje življenje z upoštevanjem vsakega centa, da bi se prebili do naslednje plače. Nato se naenkrat vse spremeni. "Gospa, dobila ste minuto nakupovanja zastonj!" Minuto svobode, da se v nakupovalni voziček zloži vse brez pomisleka na račun na blagajni. "Gospa, vse kar bo uspela postaviti v nakupovalni voziček, bo vaše."

Ura je 10 zjutraj, Lidl v bolonjskem predmestju. Štiri gospe so si že oblekle majice z napisi "Vsak dan je dobro potrošen". 500 jih je v vsej Italiji, kupcev Lidla, ki so bili izžrebani za to minuto veselja. Pomočnik v poslovni enoti Andrea Tiralogo reče "Sedaj grem po dirkalnike".

To so štirje vozički, na novo podmazani. Seveda, lepo bi bilo, če bi lahko naložili vse. Veliko oddelkov pa je označenih z rdečim trakom. Nobenih digitalnih fotoaparatov za 89 evrov, nobenih britvic za 33 evrov. Prepovedano je položiti v voziček prešito odejo za 49 evrov, sesalec za 79 in v oddelku z živili in polnjeno svinsko nogo(italijanska specialiteta) za 4,99.

Vodja poslovne enote prebere še zadnja pravila. "Ne morete vzeti izdelkov označenih z rdečim trakom. Ne morete vzeti več kot dveh kosov enakega izdelka. Lahko greste povsod, ampak prvi prehod(hodnik med policami) morate v celoti preteči. Dober nakup." Prva štarta Annamaria, prodajalka v parfumeriji. Štarta kot raketa in se takoj ustavi. "Coca cola, vzeti moram Coca colo." Voziček zanese na koncu trgovine. Anamaria ponovno prevzame kontrolo, steče do oddelka z mesom in siri. Izgleda kot da ima štiri roke. Kotoleti, surov in kuhan pršut, salame, klobase, mortadela,...
"Še 5 sekund, 4, 3,.." Minutka svobodnega nakupovanja malo traja. Anamarija je vesela. Na blagajni vzame dve salami v roke in jih pokaže hčerki: "Alice, vzela sem ti jih, vidiš!" Potem pa otožno. "Mamma mia, nisem uspela vzeti parmezana." Krivda tistih dveh flaš Coca cole na začetku. Račun znaša 175,55 eurou. Sledi aplavz otrok, moža in ostalih tekmovalk z njihovimi družinami. "Kakšen užitek" se izpove Annamaria. "Domov neseš tak nakup, kot ga nisi naredil še nikoli, ne plačaš in še ploskajo ti."

Obstaja tudi kdo, ki se ga je polotila tesnoba. Susanna, uslužbena na občini povpraša če lahko štarta takoj, čuti preveč pritiska. Mozzarelle, keksi,...razumljivo je zakaj je potrebno preteči ves prvi prehod, izgubi se 20 sekund in vrednost nakupa je tako manjša. Gospa tudi naredi odklon od začrtane poti, da lahko vzame Barilla kekse po 2,51 eura in tako ko pride do oddelka z mesom manjka le nekaj sekund do konca. Račun za 119,55 evrov, tudi ona požanje ploskanje.

Seveda, če bi minutke bile dve ali tri bi lahko v vozičku končalo več stvari. Plakati v trgovini poudarjajo njihovo ponudbo. "Kar drugi le obljubljajo Lidl izpolnjuje: 1kg moke le 0,39 eura." "Popusti, ne špekulacije: olje za cvrtje 2,79!" Tretja tekmovalka, Simona, se je bolje pripravila. Preučila je mapo trgovine in se je tako že odločila kam bo šla. Teče res hitro in se ustavi le pred mesom in sirom. V voziček zmeče stvari in uspe priti celo do oddelka z globoko zamrznjenimi živili. Iz razdalje štirih metrov uspe vreči v voziček še da piščanca in pečenki. Bučno ploskanje in račun neverjetnih 185, 71 evrov.

Obstaja tudi kdor ni dobro spal. "In kaj če padem? Če vzamem samo stvari brez velike vrednosti?" Loredana, upokojenka, spremljata jo vnučka. "Po njihovo bi morala vzeti samo sladkarije." se poheca. Odločno se zažene, tudi ona proti mesu. V zadnjih sekundah uspe priti do pralnih praškov in v vozičku končata dva po 12,99. "Bravo babica", kričita otroka. "Si vzela čokoladni namaz?". Račun za 129,53 in veliko pohval.

Veliko vreč v avtomobilih, za nekaj dni ne bo problema nakupovanja. Tukaj v Bolonji je tek proti času bil vsaj zabaven. V drugih trgovinah so se zgodili tudi incidenti, ker so vsi tekmovalci štartali naenkrat in "voziček sanj", kot ga poimenujejo v Lidlu se je izgledal kot avtomobilčki v zabaviščnem parku. Tako je tudi povprečen račun v mestih kot sta Torino in Palermo znašal le okrog 50 eurou. Tekmovalci postavljeni v nevarnost ampak vsi so sprejeli izziv. V kriznih obdobjih se lahko sanja tudi poln hladilnik.

VIR