Mednarodni dan migrantov

16. december 2008, Posebna objava

Po ocenah ZN se je število mednarodnih migrantov v svetu v obdobju 1960–2005 več kot podvojilo, in sicer z ocenjenih 75 milijonov na 191 milijonov v letu 2005. Tudi v Sloveniji opažamo podoben trend po letu 2004 - v letu 2007 se je priselilo 29 tisoč oseb, od teh je bilo 27 tisoč tujih državljanov.

18. december velja za mednarodni dan migrantov. Na ta dan leta 1990 je namreč Skupščina Združenih narodov (ZN) sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin. Kot mednarodni dan migrantov pa ga je razglasila 4. decembra 2000 in sicer zaradi vse večjega števila mednarodnih selivcev po vsem svetu.
Po zadnjih ocenah Združenih narodov je bilo junija 2005 med vsemi prebivalci na svetu (teh je bilo 6.5 milijarde) 2,9 % mednarodnih selivcev.

Vedno več ljudi se seli Po ocenah Združenih narodov se je število mednarodnih selivcev v svetu v obdobju 1960–2005 več kot podvojilo, in sicer z ocenjenih 75 milijonov na 191 milijonov. Na številčnost mednarodnih selitev pomembno vpliva tudi razpad nekaterih večjih držav, selitve znotraj katerih so se pred tem obravnavale kot notranje selitve. Po ocenah Združenih narodov je bila približno 1/5 povečanja števila mednarodnih selivcev v svetu v obdobju 1960–2005 prav rezultat teritorialnih sprememb v državah Vzhodne Evrope.

Med selivci znotraj EU največ državljanov Poljske in Romunije

Eurostat po zadnjih podatkih ugotavlja, da so se državljani držav članic EU-27 v obdobju 2002–2006 selili več kot pred tem obdobjem, hkrati pa je EU ostala zanimiva za priseljevanje državljanom iz držav, ki niso članice EU. Po teh podatkih je bilo v letu 2006 med priseljenimi tujci znotraj držav članic EU največ državljanov Poljske (okoli 290.000 oseb) in Romunije (230.000 oseb), obojih tudi v relativnem smislu.

Tudi v Sloveniji se priseljevanje iz tujine, in sicer predvsem po letu 2004, povečuje: v letu 2007 se je v Slovenijo priselilo 29.193 oseb, od tega 27.504 tujih državljanov. Selitve za kratek čas Cenejši prevoz in več možnosti za potovanja omogočajo kratkotrajnejše in ciklične selitve, pojavljajo pa se tudi nove oblike selitev. Tuji državljani, priseljeni v Slovenijo v zadnjem času, se večinoma priselijo z namenom, da ostanejo v Sloveniji manj kot eno leto. Ti lahko svoje bivanje v Sloveniji sicer pozneje obnovijo oz. podaljšajo. Slovenija je med državami članicami EU država z največjim deležem tujcev, državljanov držav, ki niso članice EU, in sicer je ta v letu 2006 znašal 90 % vseh v Slovenijo priseljenih tujcev, v letu 2007 pa je bil ta delež 90,4-odstoten.

V Slovenijo se tuji državljani priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov

Med selitvami v svetu praviloma prevladujejo selitve iz ekonomskih razlogov, ob oboroženih krizah pa se povečajo migracije iz humanitarnih razlogov. Med tujci, ki so se v letu 2007 priselili v Slovenijo, se jih je največ, 77,6 %, priselilo zaradi dela, tudi sezonskega, ali da bi se zaposlili.

V Slovenijo priseljeni tuji državljani so večinoma mlajše osebe

Pomemben delež v Slovenijo priseljenih tujcev v državi ostane. Od prebivalstva Slovenije konec 2007 je bila več kot desetina (11,9 %) rojenih v tujini, medtem ko je bilo 3,4 % med prebivalstvom Slovenije tujih državljanov.

Ker se priseljujejo predvsem mladi (med priseljenimi Slovenijo že več desetletji prevladujejo osebe v starosti 20–29 let, in sicer od leta 2000 v povprečju 34,9 % vseh letno priseljenih), priseljevanje ugodno vpliva ne le na številčnost prebivalstva v državi, temveč tudi na starostno sestavo prebivalstva. Ta se sicer v zahodnem svetu pospešeno nagiba v prid starejših. Vendar demografi opozarjajo, da priseljevanje ni rešitev problema starajočega se prebivalstva v zahodnem svetu, kamor se uvršča tudi Slovenija. V Sloveniji je bil delež prebivalstva, starega 65 let ali več, prvič večji od deleža prebivalcev, mlajših od 15. leta sredi leta 2003. Od tedaj dalje se to razmerje vedno bolj nagiba v prid starih 65 let ali več.

Razmerje med spoloma v EU pri priseljencih enakomernejše kot v Sloveniji

Med tujci; ki se priseljujejo v Slovenijo, prevladujejo moški: v letu 2007 jih je bilo 82,7 %. V letu 2006 je bilo med tujci, priseljenimi v države članice EU, največ moških prav med tujci, priseljenimi v Slovenijo. Med tujci, priseljenimi v druge države članice EU, sta bila spola enakomerneje porazdeljena, v sedmih državah članicah EU pa je bilo med priseljenimi tujci več žensk kot moških, največ med tistimi, ki so se priselili na Ciper, in sicer je bilo med njimi 64,1 % žensk. Na ravni EU je bilo po ocenah Eurostata med priseljenimi tujci nekaj več kot 50 % moških.

Izobrazba v Slovenijo priseljenih tujcev je nizka

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo med delovno aktivnimi tujci, ki so se v Slovenijo priselili v letu 2006, največ, 60,0 %, oseb s končano osnovno šolo, končano srednjo šolo je imelo 34,7 %, 3,0 % teh oseb pa so imeli končano višjo šolo ali višjo od te.

Avtorica:

Janja Povhe

VIR